Ljubezen z Evo
Iz sveta Petra Colnarja (12. del)
Junaki iz trgovske hiše
V veliki trgovski hiši sem v zadnjem času, tako kot pogosto tudi drugod, slučajno imel nekaj srečanj, na katera sem še posebno pozoren od tistega »spoznanja«, da so Eve bistvo človeškega življenja.
Najmlajši junak dogodkov je bil star eno leto. To mi je povedala njegova Eva, ki je na vso moč letela za bliskovitim fantkom. Uspelo ji je šele, ko se je presenečen ustavil pred avtomobilom igračo in slišal, da mu je mamica ves čas neuspešnega lova vzklikala, da avtomobil ne dela. Verjetno je hotel iz avtomobila streljati na tarčo ... Da je pač takšen, je bilo pojasnilo ponosne Eve. Morda pa bo zrasel v najhitrejšega tekača na svetu? Poslovili smo s širokim ponosom sreče na Evinem obrazu.
Nadaljeval bom z dogodki po moji starostni presoji navzgor.
Drugi junak, starejši morda kakšen mesec, je sedel v zaprtem avtomobilčku iz plastike. Malo pred njim sta ponosno stopali dve Evi. Mati in hči? Iz avtomobila sem zaslišal kot v kakšni pesmi: »Brrr, brrr ...« Ustavili sta se, ko sem rekel, da imata krasen avto s čudovitim ritmom, pa še glasbo zastonj. Resna obraza Ev je spreletel ponovni simpatični nasmeh.
Tretji junak je star približno tri leta. V odprtem prostoru je ponosno stal pred svojo Evo. Ko sem se mu nasmehnil, se je umaknil za svojo lepotico in sem prijazen Evin obraz videl samo jaz.
Sicer pa sem se spomnil, tako mimogrede: Zdi se mi, da so do mene najbolj prisrčne najmlajše Evice. Skoraj po pravilu mi vrnejo prijazen pogled. Ko odrastejo, je sicer nekoliko drugače … No, nekako po njihovih tridesetih letih je bolje ...
Četrto srečanje. Je že hodil v šolo? Zaščitniško je stal pred svojo Evo. Tesneje je stopil k njej pod dežnik šele, ko ga je odločno opozorila, da dežuje …
Aneta, Ana, Vesna in druge
Dogodi se, da se včasih novinarji, predvsem v »zabavljivih« časopisih, kritično spravijo na kakšno Evo. Nekaj dni pred mojim pisanjem so bile na vrsti Aneta, Ana in Vesna. Kako grozljivo so se obnašale!?
Aneta naj bi z lepim obrazom, dolgimi črnimi lasmi, postavo z »izzivalnima nogama, z zadnjico in prsmi« posebej vzbujala pozornost med gledalci in tudi pri fantih v resničnostnem šovu. Naj bi se tako obnašala tudi v resnem življenju? Ena od njenih konkurentk je dejala, da bo Aneta, če uspe v šovu, ves denar porabila za popravila »joškov in riti« … Ljudje božji! Pa kaj potem? Kje je tu greh? Aneta je pač dekle, ki ima »dolge noge do tal«. Takšno priznanje velja pogosto med moškimi, pa čeprav imamo vsi »noge do tal«.
In kaj imata pri vsem tem Ana in Vesna? Gre »za zreli ženski«, ki izstopata tudi po svojem znanju in uspehih. Ena je svetovno priznana kuharica, ki se bo (ali se je že) po zreli ločitvi znova poročila, druga pa uspešna slovenska novinarka, ki naj bi bila povezana s politiko. Je to za nekatere nekaj grešnega? Je za nekatere greh morda v tem, ker ne sodi v stranko bralca in jo je nekdo označil za diktatorko? Gre za vse, ki dihamo vsakdanji zrak?
Se moramo v vseh pogledih ravnati po vzoru opravljivcev ali pa ljudi, ki nas poskušajo zabavati?