Govor o stanju v EU 2023
Govor o stanju v Uniji je tradicionalni nagovor, ki ga ima predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen vsako leto v evropskem parlamentu. Letošnji je bil četrti in zadnji v njenem petletnem mandatu …
Evropski zeleni dogovor
V delu govora, ki ima naslov Evropski zeleni dogovor, je govornica povzela ekološko problematiko. »Spoštovane poslanke in poslanci, pred štirimi leti smo se na klic zgodovine odzvali z evropskim zelenim dogovorom. Letošnje poletje, ki je bilo najtoplejše doslej izmerjeno v Evropi, je bridek opomnik, zakaj je tako pomemben. V Grčiji in Španiji so divjali požari, le nekaj tednov zatem pa so ju prizadele še uničujoče poplave. Ekstremno vreme je ustvarjalo kaos in gromozansko škodo od Slovenije do Bolgarije in prav po vsej Uniji. Znašli smo se v realnosti pregretega planeta. Evropski zeleni dogovor je nastal iz potrebe po zaščiti našega planeta. Vendar je bil zasnovan tudi kot priložnost za ohranitev naše prihodnje blaginje. Ta mandat smo začeli z določitvijo dolgoročne perspektive z uredbo o evropskih podnebnih pravilih in ciljem za leto 2050. Podnebno agendo smo preoblikovali v gospodarsko. To je ponudilo jasno usmeritev za naložbe in inovacije. Tako zastavljena strategija za rast je že na kratek rok prinesla rezultate. Evropska industrija vsak dan dokazuje, da je pripravljena poganjati prehod. S tem dokazuje, da modernizacija in razogljičenje lahko napredujeta z roko v roki. V zadnjih petih letih se je število tovarn čistega jekla v EU povečalo z nič na 38. Danes privabljamo več naložb v čisti vodik kot ZDA in Kitajska skupaj. Ravno jutri se bom na Danskem sestala s predsednico vlade Mette Frederiksen, kjer bom te inovacije lahko videla tudi v živo. Obeležili bomo splavitev prve kontejnerske ladje na čisti metanol, proizveden s sončno energijo. Takšno moč ima odziv Evrope na podnebne spremembe. Evropski zeleni dogovor zagotavlja potrebni okvir, spodbude in naložbe, vendar rešitve razvijajo ljudje. Izumitelji in inženirji. Zato, spoštovani poslanci in poslanke, se nekaj nikoli ne bo spremenilo, tudi ko vstopamo v naslednjo fazo evropskega zelenega dogovora. Še naprej bomo podpirali evropsko industrijo v celotnem obdobju tega prehoda. Začeli smo s svežnjem ukrepov – od akta o neto ničelni industriji do akta o kritičnih surovinah. Z evropsko industrijsko strategijo smo se lotili ocenjevanja tveganj in potreb vsakega posameznega ekosistema pri tem prehodu. Začeto delo moramo dokončati. Pri tem moramo razviti pristop za vsak industrijski ekosistem. Zato bomo od tega meseca dalje organizirali vrsto dialogov z industrijo o čistem prehodu. Glavni cilj bo podpreti vse sektorje pri oblikovanju lastnih poslovnih modelov za razogljičenje industrije. Prepričani smo namreč, da je ta prehod bistven za našo prihodnjo konkurenčnost v Evropi. Vendar gre pri tem v enaki meri tudi za ljudi in njihova delovna mesta danes. Naša vetrna industrija je na primer evropska zgodba o uspehu. Vendar se trenutno sooča z edinstveno kombinacijo izzivov. /…/ Naj gre za vetrno energijo ali jeklo, za baterije ali električna vozila, so naše ambicije jasne: prihodnost naše industrije čiste tehnologije se mora pisati v Evropi …«
EU in Kitajska
Predsednica je v svojem govoru posebej opozorila tudi na zahtevno razmerje med EU in Kitajsko in izpostavila primer kitajskih električnih vozil. »Gre za ključno panogo za čisto gospodarstvo, z ogromnim potencialom za Evropo. Vendar svetovne trge preplavljajo cenejši kitajski električni avtomobili. Njihova cena je umetno nizka, saj jo omogočajo ogromne državne subvencije. To izkrivlja naš trg. Tako kot je tako ravnanje za nas nesprejemljivo v okviru Unije, je nesprejemljivo tudi, kadar prihaja od zunaj. Danes tako lahko sporočim, da Komisija začenja protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki prihajajo iz Kitajske. Evropa je odprta za konkurenco. Ne pa za tekmovanje v zniževanju standardov. Braniti se moramo pred nepoštenimi praksami. Prav tako pa je pomembno, da ohranimo odprte komunikacijske kanale in dialog s Kitajsko. Obstajajo namreč tudi vprašanja, pri katerih lahko sodelujemo in moramo sodelovati. Zmanjševanje tveganj, ne popolna prekinitev odnosov – to bo moj pristop v pogovorih s kitajskim vodstvom na vrhu EU-Kitajska, ki se bo odvijal letos.«
Leto 2024 bo v EU volilno
Tudi iz govora, ki ga je imela predsednica evropske komisije pred poslanci evropskega parlamenta v Strasbourgu 13. septembra 2023, se vidi, kako zapleten je čas, ki ga živimo. Spomladi 2024 bodo evropske volitve, kolo evropskih mehanizmov se bo zavrtelo na novo in se soočilo s staro in novo problematiko. Dejstvo je, da smo v unijo povezani Evropejci močnejši, kot bi bili vsak posebej in vsak le zase …