Na srečanju v Podbrezjah se je javnim zavodom predstavilo več kot dvajset pridelovalcev iz Gorenjske, Savinjske doline, Kobarida ... / Foto: Gorazd Kavčič

Več lokalne hrane v javnih zavodih

V Kranju si prizadevajo, da bi javni zavodi v svoje jedilnike vključili čim več lokalno in ekološko pridelane hrane. K temu bo pripomogla tudi večja povezanost lokalnih ponudnikov in javnih zavodov.

Javni zavodi kot ovire pri vključevanju lokalne prehrane v jedilnike navajajo predvsem višje cene lokalnih, zlasti ekoloških pridelkov, cene obrokov pa tudi ne sledijo podražitvam.

Podbrezje – Mestna občina Kranj (MOK) si že dlje časa prizadeva za večjo vključitev ekoloških in lokalno pridelanih živil v prehrano javnih zavodov. S tem namenom je v torek na Kmetiji Matijovc v Podbrezjah organizirala srečanje, na katerem so se lokalni pridelovalci predstavili organizatorjem prehrane in kuharjem v kranjskih javnih zavodih ter njihovim ravnateljem. Obenem so podrobneje predstavili tudi projekt skupnega naročanja živil v kranjskih javnih zavodih, t. i. dinamični nabavni sistem.

»Projekt skupnega naročanja živil v javnih zavodih je eden najpomembnejših projektov Mestne občine Kranj, saj s tem ne podpiramo le lokalnih pridelovalcev in posredno lokalne pridelave, pač pa v jedilnike vrtčevskih in osnovnošolskih otrok ter starostnikov uvajamo bolj zdravo in kakovostno hrano. Zavedamo se še nekaterih pomanjkljivosti na tem področju, a jih s skupnimi močmi in znanjem poskušamo sproti reševati, saj želimo, da bi bil dinamični nabavni sistem (DNS) čim bolj uporabnikom prijazen in bi vanj vstopilo še več lokalnih pridelovalcev in javnih zavodov. Digitalne rešitve že zdaj lajšajo prej precej bolj zapletene postopke in z zadovoljstvom ugotavljamo, da se trend povečevanja dobavljene in pripravljene lokalne hrane povečuje. Smo pa vsebine projekta vključili v projekt LAS Lokalno Gor, kjer z vodilnim partnerjem RAGOR pozitivni 'virus' povečanja lokalne samooskrbe širimo tudi na Zgornjo Gorenjsko,« je ob tej priložnosti povedal Matjaž Rakovec.

Projekt v sodelovanju s partnerji (GZS – Zbornica kmetijskih in živalskih podjetij, Kmetijsko-gozdarska zbornica ter podjetji Praetor in Smartconsult) poteka že od leta 2020, v letu 2021 je v sistem dinamičnega nabavnega sistema javnega naročanja vstopilo prvih pet javnih zavodov iz Kranja, Šenčurja in Cerkelj, do leta 2024 pa bo živila na ta način naročalo devet zavodov: Kranjski vrtci, osnovne šole Simona Jenka, Janeza Puharja, Jakoba Aljaža, Matija Čopa, Orehek, Predoslje in Šenčur ter Biotehnični center Naklo.

Za preteklo leto so na podlagi ankete med javnimi zavodi, vključenimi v dinamični nabavni sistem, izvedli analizo javnih naročil živil v javnih zavodih na območju MOK. Kot je povedala Smiljana Vončina Slavec, vodja projektne skupine za povečanje lokalne samooskrbe, je na anketo odgovorilo pet zavodov. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da ti letno v okviru javnega naročila nabavijo 126 ton živil, v okviru izločenih sklopov pa 36 ton. »Konec leta bo v sistem vključenih devet zavodov, kar pomeni približno 250 ton živil v okviru javnega naročanja in okoli 70 ton v izločenih sklopih,« je povedala. V okviru javnega naročila delež dobavljene in pripravljene lokalne hrane javnim zavodom znaša 44 odstotkov, v izločenih sklopih pa okoli 80 odstotkov. »Te številke so sicer nekoliko vprašljive, ker nismo dovolj natančno definirali, kaj se šteje za lokalno. Te dileme bomo morali še razrešiti,« je opozorila Smiljana Vončina Slavec.

Javni zavodi kot ovire pri vključevanju lokalne prehrane v jedilnike navajajo predvsem višje cene lokalnih, zlasti ekoloških pridelkov, cene obrokov pa tudi ne sledijo podražitvam. Poleg tega se lokalni ponudniki ne prijavljajo na javna naročila, kar pripisujejo predvsem zapletenim postopkom in preslabi organiziranosti lokalnih ponudnikov, ki zato težko konkurirajo velikim ponudnikom. Javni zavodi ob tem priznavajo, da tudi povpraševanje ni usklajeno, zato kmetje ne morejo pripravljati stalne ponudbe.

Pripravili so tudi nekaj predlogov rešitev, med drugim bolj natančna merila, ki bodo poudarjala kakovost in bodo v korist lokalnim predelovalcem in pridelovalcem, možnost združenih oziroma usklajenih ponudb lokalnih pridelovalcev, da se poenostavita administracija in logistika oskrbe ter vzpostavi večja povezanost med javnimi zavodi in lokalnimi ponudniki. Prav slednjemu je bilo namenjeno tokratno srečanje, je poudarila Smiljana Vončina Slavec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 18. junij 2010 / 07:00

Za veslače nova pomembna preizkušnja

Po uvodni tekmi na Bledu se bodo najboljši veslači na drugi letošnji preizkušnji svetovnega pokala ta konec tedna pomerili v Münchnu.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Star avto želijo zamenjati

Tržiški gasilci že več let varčujejo za novo orodno vozilo. Dobili naj bi ga leta 2008, ko bodo praznovali 125-letnico.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Mnenja županov

»Regionalni razvojni program Gorenjske vsebuje vrsto velikih projektov, ki zahtevajo tudi visoko raven upravljanja, stalno koordinacijo in sodelovanje razvojne agencije. Zato so postavljene f...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

A smo kaj bogati?

Se spominjate časov, ko smo bili še"vsi enaki"? No, eni so imeli že takrat kaj več od drugih, a tako velikih razlik, kot nastajajo zdaj, pač ni bilo. Kaj nam je tedaj storiti? Se pognati v lov za dena...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Plečnikova dela na Gorenjskem

Slovenci se v letu 2007 spominjamo petdesete obletnice smrti enega naših največjih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Šestdeset let Gorenjskega glasa

Letos je za Gorenjski glas jubilejno leto, saj bo oktobra minilo okroglih šestdeset let, odkar redno izhaja osrednji gorenjski časopis. Prva polovica preteklega stoletja ni bila tako stabilna, saj...