Investicija v pametno tovarno

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 17. september 2023 / 08:20

V družbi Iskra Mehanizmi so predstavili največjo investicijo v digitalizacijo v zgodovini podjetja. Stala je okoli pet milijonov evrov, od tega so pridobili dva milijona evrov nepovratnih sredstev.

Zgornji Brnik – Projekt digitalizacije, ki so ga v podjetju poimenovali SmartIM – Pametna tovarna Iskra Mehanizmi, je zaradi kompleksnosti razdeljen na 15 podprojektov, ki so jih v Iskri Mehanizmi osnovali v partnerstvu s še štirimi podjetji. Med njimi sta poleg ljubljanskega Pareto AI in Comcoma iz Idrije tudi kranjski Genis in Flexido iz Šenčurja.

»Rdeča nit projekta je, da digitaliziramo vse procese, od nabave, razvoja, prodaje, proizvodnje, logistike, kakovosti, financ, kadrov ...« našteva Jaka Toman, direktor informatike in procesov v podjetju. Družba je trenutno že v fazi implementacije. Projekt so sicer začeli aprila lani, do konca marca pa ga nameravajo tudi dokončati. Investicija v vrednosti petih milijonov evrov predstavlja največjo v zgodovini družbe, zanjo pa so pridobili tudi dva milijona evrov nepovratnih sredstev preko gospodarskega ministrstva in Sklada za okrevanje in odpornost Evropske unije. »Gre za dobrodošlo spodbudo, brez katere bi za to delo potrebovali kakšni dve leti več,« ocenjuje Toman. Po proizvodnji se tako denimo že vozijo avtonomni AMR roboti, zaposleni pa uporabljajo očala za obogateno realnost, s katerimi si precej olajšajo delo na daljavo, s programskimi rešitvami so precej olajšali tudi druge procese.

»Glavni izziv, s katerim se srečujemo, je, kako uporabiti digitalizacijo, da bo konkurenčnost podjetja zares večja in bodo produkti služili nam, zaposlenim,« je poudaril direktor podjetja Marjan Pogačnik, ki dodaja, da je danes z visokimi vložki sicer možno skoraj vse, vprašanje pa je, kako to vpliva na konkurenčnost podjetja. Zato so se digitalizacije procesov lotili premišljeno in s fokusom na ekonomičnost podjetja.

Potrebnega več povezovanja

Kot še dodaja Pogačnik, je pomoč države več kot dobrodošla, prav tako pa poudarja pomen ostalih partnerjev v konzorciju, s čimer se v Sloveniji lahko »združi znanje, s katerim lahko naredimo občuten korak naprej«. Tovrstno sodelovanje poudarja tudi Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS. »Prav bi nam prišel center za pametne tovarne, kjer bi lahko velika in tudi srednja in mala podjetja tehnologije najprej testirala, preden bi jih uvedla v lastno poslovanje, saj je to tudi finančno precej bolj ugodno,« pravi Hliščeva, ki meni, da je proces digitalizacije pomemben tudi s stališča konkurenčnosti gospodarstva. Z avtomatizacijo in robotizacijo bi bila podjetja manj odvisna od delovne sile, ki je že tako primanjkuje, po drugi strani pa bi potrebovala visoko izobražen kader za implementacijo tovrstnih rešitev.

O pomenu kadrov je spregovoril tudi predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. »Naš cilj mora biti, da vzpostavimo izobraževalni sistem, ki bo sledil potrebam gospodarstva, in to v čim krajšem času,« je dejal.

»Pot do pametne tovarne ni enostavna, saj so investicije precejšnje, prav tako je veliko tudi tehnologij, zato podjetja včasih ne vedo, kam vlagati,« poudarja Hliščeva, ki je prepričana, da bo Slovenija na tem področju morala storiti še precej, če želi ohraniti konkurenčnost gospodarstva.