Planina pod dvatisočaki

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:44

Kmetija Gartner iz Studora pase poleti na Planini v Lazu živino in vse mleko predela v mlečne izdelke, ki jih ponudi obiskovalcem.

Studor – Planina v Lazu je ena od številnih bohinjskih planin z izjemno lego in bogato zgodovino. Razprostira se na 1560 metrih nadmorske višine, v kotanji med dvatisočaki – Ogradi, Debelim vhodom, Kredo in Slatno. Pisni viri jo prvič omenjajo v 16. stoletju, a rudne jame visoko nad planino pod Ogradi in na Lazovškem prevalu nakazujejo, da je človek že več stoletij prej tam iskal železovo rudo.

Planina je v lasti članov Agrarne skupnosti Stara Fužina - Studor, a objekti, ki stojijo na skupnem zemljišču, so last posameznih kmetij. Skupno je na planini poleg sirarne še sedemnajst objektov – pastirskih stanov in hlevov. Eden od teh je v lasti kmetije Gartner, po domače Odolnekove iz Studora, ki še edina na planini pase živino in na planini namolzeno mleko predeluje v sir in druge mlečne izdelke.

Kot je povedala majerica in sirarka Lucija Gartner, ki skupaj z bratom Matevžem kmetuje na domači kmetiji, vsako leto na začetku junija priženejo živino na pašo na planino in jo potlej odženejo v dolino ob koncu avgusta ali v prvem tednu septembra. Krave so na planini ves dan na paši, le dvakrat na dan jih naženejo v hlev, da jih pomolzejo. Nekaj namolzenega mleka namenijo za kislo mleko, ostalega v sirarni agrarne skupnosti predelajo v sir (na leto ga naredijo približno tono), delajo pa tudi maslo in skuto. Mlečni izdelki so poleg suhih mesnin glavni del kulinarične ponudbe, s katero razvajajo obiskovalce planine. »Ponudba ni široka, je pa vse naše, domače,« je dejala Lucija. Planina je vključena tudi v Bohinjsko sirarsko pot in je v času glavne turistične sezone dobro obiskana. Poleg domačih gostov prihajajo tudi tujci – iz evropskih držav, Amerike, Nove Zelandije ... Dela na planini je veliko, Luciji pri tem pomaga skupina mladostnikov. »Smo dobro utečena ekipa. Vsak ve, kaj mora narediti«, jih pohvali.

»Letos je paše in vode dovolj,« je ob našem obisku 20. avgusta zadovoljno ugotavljala Lucija in poudarila še eno značilnost planine: »Čeprav je območje kraško, je bogato z vodnimi viri.« Sodobne tehnološke rešitve jim lajšajo življenje in delo na planini. Elektriko pridobivajo iz sončne energije, imajo pa tudi agregat. To jim omogoča, da krave lahko molzejo s strojem in da imajo v pastirskem stanu tudi hladilnik. Za obiskovalce je planina dostopna le peš, z vsem potrebnim pa jo oskrbujejo s pomočjo štirikolesnika, s katerim odpeljejo v dolino na zorenje tudi velike, 30-kilogramske hlebce sira.

Tisto nedeljo, ko smo se mudili na planini, je bil res lep dan. Kako pa je ob nevihtah, nas je zanimalo. »V gorah se grmenje sliši res bolj strašno, a se ga sčasoma navadiš«, je dejala Lucija in dodala, da občasno tudi slišijo, kako ponoči tulijo volkovi.

Na Odolnekovi kmetiji se preživljajo s kmetovanjem, sirarstvom in turizmom – oddajanjem apartmajev in degustacijami. S sirarstvom so se začeli ukvarjati že skoraj pred četrt stoletja, takrat so se odločili, da stan na Planini v Lazu namenijo za gospodarske namene, povečajo čredo in začnejo goniti živino na planino. Na kmetiji sicer obdelujejo štirinajst hektarjev kmetijskih zemljišč, redijo dvanajst krav, nekaj bikov, štiri prašiče, enega osla … Tudi doma v Studoru imajo sirarno in vse mleko predelajo v mlečne izdelke.