Sodišče zavrnilo tožbo KŽK-ja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 12:26

Okrajno sodišče v Kranju je zavrnilo tožbo KŽK-ja, da mu je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov nezakonito odpovedal zakupno pogodbo za 630 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč.

Kranj – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) je leta 2017 sklenil s podjetjem KŽK, kmetijstvo, s sedežem v Žabnici pogodbo za zakup 630 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč za čas do konca letošnjega leta, pri tem pa eno od določil pogodbe določa, da zakupnik ne sme oddajati zemljišč v podzakup brez dovoljenja Sklada.

Sklad je julija 2019 KŽK-ju odpovedal zakupno pogodbo za vsa zemljišča s koncem istega leta, ker je ugotovil kršenje pogodbe – namreč to, da KŽK brez dovoljenja Sklada oddaja zemljišča v podzakup kmetom in (eno leto) tudi Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Za odpoved zakupne pogodbe se je odločil na podlagi anonimnega sporočila, terenskega preverjanja spornih zemljišč, kdo jih dejansko obdeluje – KŽK ali kmetje – in na podlagi več klicev kmetov, ki so povedali, da so imeli v letu 2019 oziroma že tudi prej zemljišča v podzakupu od KŽK-ja.

V KŽK-ju so bili prepričani, da jim je Sklad nezakonito odpovedal zakupno pogodbo, zato so na Okrajno sodišče v Kranju zoper Sklad vložili tožbo. Sodišče je po treh letih in pol pravdanja njihov tožbeni zahtevek pred nedavnim zavrnilo. V dokaznem postopku je poleg Petra Burgerja, enega od dveh direktorjev KŽK-ja, zaslišalo tudi Ireno Majcen, tedanjo direktorico Sklada, Damiana Merlaka, nekdanjega (so)lastnika KŽK-ja, ki je potlej KŽK prodal družbi BK Agro, ter še pet kmetov. Zelo se je prizadevalo, da bi zaslišalo tudi delavca KŽK-ja Davida Poštraka, ki je urejal podzakupe, vendar mu to ni uspelo; spodletela sta tudi poskus s prisilno privedbo in zaslišanje preko videokonference.

Sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da je KŽK dajal kmetom zemljišča v podzakup, a da bi podzakup prikril, jim je namesto računov za najemnine izdajal račune za pridelke, seme, gnojilo, škropivo in različne storitve. V resnici so kmetje zemljišča obdelovali sami, s svojimi stroji, uporabljali so gnojilo, škropivo in seme, ki so ga sami kupili, njihov je bil tudi pridelek. Kmetijskemu inštitutu Slovenije je KŽK celo izdal račun za plačilo najemnine za leto 2019, čeprav za tisto leto od Sklada ni imel soglasja za oddajo zemljišča v podzakup.

V KŽK-ju so med pravdanjem ves čas dokazovali, da kmetom niso dajali zemljišč v podzakup, ampak so zemljišča obdelovali s pomočjo podizvajalcev. S kmeti naj bi le poslovno sodelovali, za dokaz so sodišču tudi predložili tri pogodbe o poslovnem sodelovanju. Kot je ugotovilo sodišče, so nekatere kmete tudi nagovarjali, da bi za nazaj sklenili pogodbe o sodelovanju in s tem prikrili podzakup.