Rupnikova linija
»Z razpadom Jugoslavije leta 1991 je utrjevanje hitro izginilo iz obrambnih načrtov držav naslednic in odgrnila se je tančica skrivnostnosti, ki je toliko let ležala nad Rupnikovo linijo. Leta 1995 je mag. Zvezdan Marković v svojem prelomnem diplomskem delu na temo iz vojaške zgodovine Vojska Kraljevine Jugoslavije in utrjevanje zahodne meje na Slovenskem 1937–1941 obravnaval utrjevanje na območju Slovenije. Leta 2001 in 2002 je Aleksander Jankovič-Potočnik kot eden prvih (če ne prvi) začel širši slovenski javnosti predstavljati Rupnikovo linijo s članki v Žirovskem občasniku, reviji Obramba in Vojnozgodovinskem zborniku in pričel s pionirskim raziskovanjem. Leta 2004 je izšlo še njegovo delo v knjižni obliki Rupnikova linija in Alpski zid, leta 2009 pa Rupnikova linija: odkrivanje utrdb ob rapalski meji, v katerih se je posvetil utrjevanju obeh strani rapalske meje. Leta 2005 je Miloš Habrnal s sodelavci izdal delo Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926–1941. Avtor je kot eden največjih strokovnjakov za evropsko fortifikacijo svoje življenje posvetil proučevanju različnih utrdb daleč izven meja svoje izvorne Češke. Delo obsega 366 strani visoko kvalitetnega tiska, neprecenljivo vrednost knjige predstavljajo njena vsebina, natančen opis in načrti, dragocene fotografije ... Avtor je vanjo vložil zelo veliko svojega znanja, truda in denarja in predstavlja do takrat še neprikazan, zaokrožen in celovit opis Rupnikove linije po Jugoslaviji, neke vrste 'ultimativno' delo. Za razliko od celovitega pogleda na Rupnikovo linijo in zahodno fronto pa se s severno fronto, njenim namenom, nastankom, gradnjo in bojih za njo do zdaj pri nas ni podrobneje ukvarjalo.« (str. 11)
Dobili smo še tretje knjižno delo o Rupnikovi liniji. Dodana vrednost te knjige v primerjavi s prvima dvema (Jankovič-Potočnik, Habrnal) je v tem, da v utrdboslovno obravnavo pritegne tudi severni del te linije, zato podnaslov Boj za severno fronto. Kot kaže bo obravnava Aleša Zelenka tudi najbolj obsežna, saj naj bi temu zvezku sledila še dva. Podnaslov prvega se glasi: 1. knjiga: Nastanek in gradnja 1938–1940. Gornji odlomek pa sem izbral zato, ker se mi dobro zdi, da sem kot urednik Žirovskega občasnika leta 2001 botroval objavi prvega članka o Rupnikovi liniji. Če si pred njim v Cobiss vtipkal besedi Rupnikova linija, si dobil 0 zadetkov. (Delo Z. Markovića ni bilo natisnjeno.) Alešu Zelenku čestitam in upam, da ta ambiciozni projekt tudi dokonča.