Pokazali solidarnost, ki je lahko vzor

Slovenijo je v začetku avgusta prizadela največja naravna nesreča v njeni zgodovini ter povzročila ogromno materialno in socialno škodo. Nad obnovo po poplavah bo bedel Kranjčan Boštjan Šefic, ki je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Skrbel bo za koordinacijo ukrepov in aktivnosti obnove na medresorskem nivoju.

Kako zahtevna bosta obnova in odpravljanje posledic največje naravne nesreče?

Vodna ujma je prizadela skoraj dve tretjini Slovenije, kar predstavlja res izjemen obseg. Povzročila je ogromno materialno in socialno škodo, zato bo odpravljanje posledic še posebej zahtevno. Trenutno poteka popis škode, ki bo prinesel prve relevantne podatke, a že sedaj ocenjujemo, da je več sto ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Začasno namestitev rešujejo s pomočjo sorodnikov, prijateljev in humanitarnih organizacij, a vendar bomo morali zanje najti trajno rešitev. Druga skupina so ljudje, ki bodo potrebovali namestitev zaradi dolgotrajne sanacije njihovih poškodovanih domov, ki niso primerni za bivanje. Poleg tega je prizadeta javna infrastruktura, tako državna kot občinska. Porušenih je cela vrsta mostov, ceste so poškodovane, določeni lokalni odseki so še vedno neprehodni. Največji izziv predstavljajo vodotoki, vse porečje in pritoki so problematični. Lahko se celo zgodi, da določena območja ne bodo več primerna za bivanje, kar bi pomenilo, da bo treba nekatere prebivalce, ki danes imajo hiše, a so te na ogroženih območjih, preseliti. Nabor težav je res izjemno obsežen, pri čemer vse še niso znane. Predhodna ocena, ki bo znana predvidoma 1. septembra, bo ponudila prvi oris škode s konkretnimi podatki, končni popis, ki ga pričakujemo ob koncu septembra, pa bo razkril celoten obseg posledic in povezane finančne implikacije.

Stanje ste si ogledali na terenu. Kakšno je vzdušje med ljudmi, s katerimi konkretnimi izzivi se srečujejo?

Funkcijo državnega sekretarja opravljam slaba dva tedna, a še pred nastopom sem si skupaj s predsednikom vlade ogledal nekatera prizadeta območja. Bil sem v Komendi in Mengšu, v ljubljanskih Sneberjah, to nedeljo sem obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. Na terenu sem zaznal veliko zaskrbljenost med ljudmi, predvsem glede hitrosti in načinov sanacije nastale škode. Znašli so se v neznani situaciji, zato moramo do njih pristopati z empatijo in razumevanjem. Poleg tega prebivalce ob rečnih strugah upravičeno skrbi, kaj se bo zgodilo ob morebitnih ponovnih neurjih in jeseni, ko se znova napovedujejo obilna deževja. Mi si prizadevamo, da bodo struge čim hitreje sanirane in očiščene z namenom preprečitve dodatne škode in zaščite pred nadaljnjimi nevšečnostmi. Posebno pozornost namenjamo bolnim in starejšim, ki se v teh razmerah soočajo z res hudo stisko. Mlajši ljudje se bodo skozi leta vendarle prebili tako ali drugače, a starejši bistveno težje. Spoznal sem gospoda v sedemdesetih letih, ki se zaveda, da na novo začeti ne gre. Njihovo stisko skušamo omiliti z ukrepi, ki jih že izvajamo s pomočjo humanitarnih organizacij. Na voljo je solidarnostna pomoč, ki jo bodo ljudje dobili v najkrajšem možnem času po vložitvi vloge. Veliko pozornost namenjamo ravno hitremu izvajanju ukrepov, saj se zavedamo, da ljudje pomoč potrebujejo takoj.

Država je sprejela vrsto ukrepov za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem. A za vsako pomoč bodo morali vložiti novo vlogo, kjer pa se pogosto zaplete.

V postopku je drugi paket pomoči, ki zajema vse prizadete v poplavah. Po pričakovanjih bo drugi interventni zakon sprejet v državnem zboru v tem tednu. Po sprejetju in uveljavitvi zakona bomo morali na državni ravni pripraviti obsežno informacijsko kampanjo, saj bo ravno informiranost ključna za učinkovito pomoč. Prizadeti prebivalci morajo biti natančno in jasno obveščeni o vseh možnostih, ki so jim na razpolago. Na voljo je več ukrepov, ki jih bo mogoče uveljavljati preko centrov za socialno delo. Stremimo k temu, da bi bili ti postopki čim bolj enostavni in hitri. Obenem jih bomo spodbujali, da pomoč brez vsakršnih zadržkov izkoristijo, saj ne gre za klasično socialno pomoč, ampak za solidarnostno pomoč vsem prizadetim po poplavah. Humanitarne organizacije bodo na terenu nudile pomoč tistim, ki imajo težave s pripravo dokumentacije. Pomembno je, da pomoč pride do slehernega, ki jo potrebuje.

Ocena škode bo podlaga za pripravo vlog za financiranje s strani Evropske unije. Kako bi ocenili njen odziv in odziv tujih držav?

Evropska unija in njeni organi, zlasti Komisija, so se hitro in kooperativno odzvali. Letos so nam zagotovili sto milijonov evrov, prihodnje leto pa pričakujemo še dodatnih 300 milijonov iz Sklada za solidarnost EU. Seveda moramo pravočasno pripraviti ustrezne vloge, a zanje potrebujemo predhodno oceno, zato spodbujamo občine, da čim prej pripravijo popise škode. Takojšno pomoč je prav tako nudil Mehanizem Civilne zaščite Evropske unije, ki ga vodi evropski komisar Janez Lenarčič. Prepričan sem, da smo tako doma kot v tujini pokazali solidarnost, ki je lahko vzor in postavlja standard pri odzivu na tako obsežne in hude naravne nesreče. Ob tem je treba dodati, da se ustanavlja Sklad za obnovo Slovenije, v katerega se bodo stekala vsa sredstva, tako iz državnega proračuna kot evropska sredstva, donacije in sredstva iz drugih virov. Sredstva iz sklada bodo uporabljena pregledno in transparentno.

Omenili ste, da določena območja ne bodo več primerna za bivanje. Kako boste reševali ta problem?

Predvsem je nujna temeljita ocena obstoječega stanja, pri čemer bodo ključno vlogo igrali strokovnjaki s področja urbanizma, hidrologije, gradbeništva in drugi. V ta namen je bil ustanovljen Svet Vlade Republike za obnovo pod vodstvom Marjana Pipenbaherja. To posvetovalno telo vlade bo pripravilo konkretne smernice za prostorsko načrtovanje in gradbene posege. Pri tem bodo imele pomembno vlogo tudi občine, ki bodo morale opredeliti ter pripraviti ustrezna zemljišča za potencialno gradnjo, obenem pa poskrbeti za občinski prostorski načrt. Tovrstno problematiko že nagovarjajo interventni ukrepi, ki skrajšujejo administrativne postopke in racionalizirajo birokratske zanke. Natančneje pa jo bo opredeljeval zakon o obnovi, ki bo začrtal končno pot obnove. Njegov cilj bo hitro in celovito reševanje, zato bo treba res dobro premisliti ukrepe z odprto in strpno komunikacijo med vsemi deležniki. Trenutno sta volja in pripravljenost pomagati na vseh straneh izredno veliki, a pri zahtevnejših vprašanjih lahko trčimo ob različne poglede. Ena od ključnih nalog delovne skupine je zato tudi, da poskrbimo za dobro koordinacijo celotnega sistema, tudi tam, kjer se pristojnosti države stikajo s pristojnostmi občin, kar bo nedvomno velik izziv, zlasti zato, ker delamo pod velikim časovnim pritiskom.

Klimatologi že vrsto let opozarjajo na podnebne spremembe, pred katerimi si zlasti po poletnih ekstremnih vremenskih pojavih ne moremo več zatiskati oči. Zdi pa se, da smo pri ukrepanju zatajili.

Izkazalo se je, da sistem vzdrževanja vodotokov ni učinkovit. Čeprav trenutno rešujemo krizno situacijo, bomo morali v prihodnosti zagotovo vzpostaviti dolgoročno rešitev za upravljanje vodotokov. Nekatere občine so uspešno sodelovale s koncesionarji, tam je bilo, resnici na ljubo, nekoliko manj težav. Moje mnenje in osebno prepričanje je, da podnebnih sprememb ne moremo več zanikati in da bomo morali prisluhniti strokovnjakom, ki so že dokazali, da so klimatske anomalije izrazite in odstopajo od običajnih povprečij. Tako na nacionalni ravni kot tudi individualno se bomo morali prilagoditi novim okoliščinam, kar vključuje prilagoditev našega življenjskega sloga in pristopov h gradnji. V senci poplav morda pozabljamo, da smo imeli pred tem tornado, viharje, nadpovprečno veliko točo, močne nalive. Od pomladi do danes smo bili praktično vsak mesec priča neki ekstremni situaciji. Pri oblikovanju strateških rešitev in ukrepov moramo upoštevati vse te dejavnike, da bi čim bolj zmanjšali možnost nadaljnjih škod.

Sanacija bo dolgotrajna, zato je verjetno težko napovedati časovni okvir.

Sanacija bo nedvomno trajala več let. Z uspešno organizacijo in predanostjo delu lahko postopek obnove pospešimo, kar je tudi naša glavna ambicija. Ključnega pomena bo določanje prioritet, še zlasti v najbolj prizadetih regijah, da zagotovimo največji možni učinek obnove. Vendar pa je prav, da pri vsem tem ostajamo realni, ne ustvarjamo nerealnih pričakovanj med ljudmi in ne obljubljamo tistega, česar morda ne bomo mogli uresničiti.

Prihajate z Gorenjskega, ene izmed regij, ki jo je vodna ujma močno prizadela.

Gorenjske občine so se organizirale hitro in učinkovito ter izvedle vse potrebno za hitro stabilizacijo razmer. Sedaj nas čakajo številni izzivi, ki jih bomo morali rešiti skupaj. Med njimi so tudi zemeljski plazovi, ki še vedno predstavljajo potencialno grožnjo in bodo zahtevali posebno pozornost. Opazili pa smo, da so bila območja z že izvedenimi protipoplavnimi ukrepi v preteklosti nekoliko bolje pripravljena, škoda je bila tam res manjša, kar potrjuje pomen skrbno načrtovanih in kakovostno izvedenih sanacijskih ukrepov, ki se morajo izvajati hitreje kot doslej.