Kaj župani poplavljenih občin pričakujejo od države
Župane v poplavah najbolj prizadetih občin smo vprašali, kje vidijo rešitve in kakšne ukrepe pričakujejo od države, da se takšna katastrofa – tudi v luči podnebnih sprememb – ne bi še kdaj ponovila.
»Občine pričakujemo, da bo država tudi s pomočjo Evropske unije našla finančna sredstva za pomoč občinam in tudi prebivalcem. V nasprotnem primeru bomo občine prisiljene zaustaviti vse investicije in krčiti nabor obstoječih javnih storitev.«
(Nejc Smole, župan Občine Medvode)
»Seveda stoodstotno ne moremo preprečiti poplav, s pametnim pristopom pa lahko zmanjšamo možnost, da bi bile takšne, kot smo jih doživeli zdaj. In če ne bomo s stroko kar najhitreje začeli iskati rešitve, potem bo lahko spet kmalu prepozno.«
(Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš)
Občina Kamnik
Kamniški župan Matej Slapar od države pričakuje ustrezna finančna sredstva za pomoč vsem, ki so jih prizadele poplave, prav tako meni, da se bo treba lotiti sanacije vodotokov. »Na tem področju je bilo v zadnjih tridesetih letih storjeno odločno premalo. Material se ni odvažal, premalo je bilo urejenih strug in razbremenilnikov. V prihodnje pričakujem resen pristop in povišanje materialnih sredstev,« pravi Slapar, ki bo skupaj z županskimi kolegi iz preostalih občin, ki ležijo v porečju Kamniške Bistrice, vladi predlagal ustanovitev strokovne skupine s sedežem v Samostanu Mekinje, ki bo s sprejetimi ukrepi koordinirano usmerjala sanacijo porečja.
Slapar apelira na državo, naj na prizadetih območjih čim prej začne realizacijo projektov, ki so že pripravljeni. Med njimi je tudi gradnja novega, modernejšega mostu v Stranjah, kjer je voda starega odnesla. Prav tako pa upa, da se bodo postopki umeščanja v prostor pohitrili in bodo soglasodajalci upoštevali tudi zdravo pamet, kje se sme in kje ni dovoljeno graditi.
Po grobih ocenah naj bi poplave zgolj v občini Kamnik povzročile za okoli pol milijarde evrov škode, zato bodo tudi na občinski ravni vse sile usmerili v sanacijo in ustavili vse projekte, ki niso nujni. »Nekateri projekti bodo morali počakati, saj je naša prednostna naloga, da ljudem na prizadetih območjih čim prej spet zagotovimo normalno življenje,« pravi Slapar.
Občina Mengeš
»Narava nam je pokazala, da je treba konkretno ukrepati,« pravi župan Občine Mengeš Bogo Ropotar. »Žal so se uresničila opozorila, ki so bila v preteklosti preslišana: kje so kritične točke, kaj bi bilo treba narediti … Problem je tudi v tem, da so postopki dolgotrajni. V Mengšu smo zato v veliki meri sofinancirali gradnjo razbremenilnikov, ker smo vedeli, da bomo sicer še lep čas čakali nanje. Seveda stoodstotno ne moremo preprečiti poplav, s pametnim pristopom pa lahko zmanjšamo možnost, da bi bile takšne, kot smo jih doživeli zdaj. In če ne bomo s stroko kar najhitreje začeli iskati rešitve, potem bo lahko spet kmalu prepozno,« svari Ropotar. Kot nam je še povedal, je na ponedeljkovem srečanju s predsednikom vlade beseda tekla tudi o ustanovitvi strokovne skupine, ki bi občinam v porečju Kamniške Bistrice pomagala pri sanaciji ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje možnosti uničujočih poplav. »Župani smo že govorili o tem, naredili bomo strategijo, kako pristopiti k temu.« Brez določenih predhodnih posegov v drugih občinah namreč po Ropotarjevih besedah sami težko zagotovijo, da se katastrofa ne bo ponovila.
Občina Komenda
Tudi župan Jurij Kern računa na koordinirano in hitrejše izvajanje protipoplavnih ukrepov v Komendi in sosednjih občinah, v prvi vrsti na gradnjo zadrževalnikov. »Občina Komenda je na 16. mestu v Sloveniji glede na poplavno ogroženost, zato pričakujemo izvajanje vseh že začetih postopkov na področju urejanja vodotokov, zlasti da se pospeši gradnja zadrževalnika Tunjščica, da se znova zaženejo postopki za gradnjo zadrževalnika Doblič v občini Cerklje, da se izvedejo suhi zadrževalniki na Pšati in Knežjem potoku, da se uredi suhi zadrževalnik na Vrtaškem potoku.« Kot je poudaril ob tem, bi moral biti zadrževalnik Tunjščica, namenjen zmanjšanju tega pritoka v Pšato, že končan, saj naj bi država začela delati že leta 2020. Tudi sicer bi po Kernovem mnenju morala država veliko intenzivneje pristopiti k urejanju vodotokov, zagotavljati pretočnost mostov na državnih cestah in občinam dati možnost oziroma začasno dovoliti, da same prevzamejo čiščenje vodotokov, poleg tega pričakuje ažurno izdajanje soglasij pri občinskem načrtovanju ukrepov v zvezi s protipoplavno zaščito.
Občina Medvode
V Občini Medvode se glede na prioritete lotevajo sanacije, ki bo dolga in finančno zelo zahtevna. »V teh dneh smo začeli evidentirati škodo na zasebnih objektih, kar bo glede na dejstvo, da je bilo v ujmi prizadetih kar 26 naših naselij, zelo obsežna in zahtevna naloga. Državne institucije so se odzvale kmalu po začetku poplavljanj in sodelujejo z občinami pri načrtovanju ukrepov in sanacije. Občine pričakujemo, da bo država tudi s pomočjo Evropske unije našla finančna sredstva za pomoč občinam in tudi prebivalcem. V nasprotnem primeru bomo občine prisiljene zaustaviti vse investicije in krčiti nabor obstoječih javnih storitev,« je povedal župan Medvod Nejc Smole, na vprašanje, vezano na dolgoročne rešitve, pa dodal, da se poplavam ob rekordnih količinah padavin, ki smo jim bili priča v začetku avgusta, verjetno ne bi mogli izogniti. »Vseeno pa menimo, da bo v prihodnje treba več pozornosti in sredstev vlagati v redno vzdrževanje vodotokov. Naš predlog je, da se upravljanje vodotokov razdeli med državo in občine, pri čemer bi občine dobile namenska sredstva za vzdrževanje vseh manjših vodotokov. Še bolj striktni bomo morali biti pri upravljanju prostora in onemogočiti gradnje na poplavnih območjih,« je zaključil.
Izjave županov še nekaterih drugih občin bomo objavili v petkovi številki Gorenjskega glasa.