Krog ob slovenski meji, 6. del
Naslednji dan smo etapo začeli v Metliki, starodavnem mestu, ki leži na vzhodu Bele krajine med Gorjanci in Kolpo. V mestu je srednjeveški grad, v katerem je od leta 1951 Belokranjski muzej. V bližini metliškega gradu stoji Slovenski gasilski muzej, ki je bil odprt leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem. V Metliki je bila namreč leta 1869 ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem.
Že na začetku nas je čakal 12-kilometrski klanec na Gorjance, čez prelaz Vahta. Načrtovana pot je bila deloma speljana po glavni cesti Metlika–Novo mesto, deloma pa po stranskih cestah. Ko smo zavili na stransko cesto, se je izkazalo, da je to zelo slab kolovoz, zato smo se nekateri odločili, da raje nadaljujemo po glavni, čeprav zelo prometni cesti. Kolesarili smo v več manjših skupinah (po največ šest kolesarjev skupaj), ki so bile med seboj oddaljene toliko, da so nas lahko prehitevali tudi tovornjaki s prikolicami. Na prelazu smo si nekoliko oddahnili in nato nadaljevali po klancu navzdol. Po treh kilometrih smo zapustili glavno cesto in nadaljevali po asfaltirani stranski neprometni cesti proti Kostanjevici na Krki.
Dobrih deset kilometrov smo kolesarili po gričevnati vinorodni dolenjski pokrajini pod Gorjanci skozi kraje Dolž, Gabrje, Tolsti Vrh, Vrhpolje in Šmarje. V eni od vasic nas je prijazna domačinka povabila v zidanico, kjer smo pokusili vino in jabolka. Skozi Veliki Ban do Ržišča smo imeli še štiri kilometre klanca in nato nekoliko daljši spust skozi Velike Vodenice do Kostanjevice na Krki, najmanjšega mesta v Sloveniji, ki leži na umetnem otoku na reki Krki. V bližnjem obnovljenem cistercijanskem samostanu je Galerija Božidar Jakac, v kateri so stalne razstave: Kostanjevica na Krki – samostan, Pleterska zbirka evropskih slikarjev, zbirka Gorjupove galerije ter dela slovenskih umetnikov, to so Janez Boljka, Zoran Didek, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Jože Gorjup, Božidar Jakac in Bogdan Borčić. V okolici galerije so skulpture, ki nastajajo v okviru mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva.
Nekoliko zunaj Kostanjevice nas je v prijetni senci čakal kombi z malico. Hladen odojek, ki nam je prejšnji dan ostal od večerje, in belokranjska pogača sta nam zelo teknila. Nadaljevali smo ob Krki po desnem bregu skozi Podbočje, Bušečo vas do Dolenje Pirošice, kjer smo prečkali Krko in skozi Cerklje ob Krki kolesarili po levem bregu skozi Boršt do Krške vasi, zatem spet po desnem bregu do Čateža ob Savi. Za zaključek sedemdesetkilometrske dolge etape smo se po mostu čez Savo, s katerega se lepo vidi sotočje Krke in Save, odpeljali v Brežice.