Dr. Marija Kavkler (4)

Dr. Marija Kavkler se je v zadnjem delu osredotočila na otroke z motnjami v duševnem razvoju, ki bi za uspešno vključevanje v večinske šole potrebovali izobraževanje po manj zahtevnih programih, ki se pri nas izvajajo le v specialnih šolah. »Smo ena redkih držav, skoraj bi rekla, da edina, ki samo en program za otroke s posebnimi potrebami izvaja v večinski šoli. To je prilagojeno izvajanje z dodatno strokovno pomočjo, ki zahteva minimalne standarde znanja. Če jih otrok ne doseže, ne more biti v večinski šoli. Tudi otrokom, ki imajo znižane spodobnosti, bi se v večinski šoli moral omogočiti njim ustrezen program. Tako je mišljeno tudi v Konvenciji o pravicah invalidov, v usmeritvah Evropske unije,« poudarja.

Nižji standard tudi v večinski šoli

Pojasnjuje, da je program, ki ga pri nas izvaja večinska šola, za del otrok s sopojavljanjem različnih motenj, s težjimi oblikami posebnih potreb in za otroke z motnjami v duševnem razvoju neustrezen, saj ne dobijo prilagoditev, oblik pomoči, ki bi jih potrebovali. »Na primer otroci z motnjami v duševnem razvoju imajo praviloma težave pri učenju na vseh področjih, ni pa res, da se ne bi mogli učiti. Napačno je, da a priori mislimo, da ne zmorejo, se osredotočamo le na to, česa ne znajo. Ni pošteno do teh otrok, da niso deležni ustrezne pomoči. Učitelj ni tisti, ki je krivec, ker on – kolikor zmore – prilagaja, ne more pa toliko, kolikor bi otrok potreboval. V večinski osnovni šoli bi morali imeti tudi prilagojeni program z znižanim izobrazbenih standardom in prilagojen program nasploh.« Poudarja, da so v svetu najpogosteje v večinske šole vključeni otroci z Downovim sindromom, ker imajo določene značilnosti, da se lažje vključujejo. »Pri nas te možnosti tem otrokom ne damo. Od njih zahtevamo prav tako doseganje minimalnih standardov znanja. Nekaj posameznih primerov je, ko so tudi pri nas zaključili večinsko osnovno šolo, a imeli so izjemno podporo strokovnih služb,« je povedala.

Primer iz Anglije

Številne primere dobrih praks vključevanja otrok s posebnimi potrebami v večinske šole si je ogledala v tujini. »V Angliji sem si ogledala mrežo šol, ko je v posamezno šolo vključenih več otrok, ki imajo določene posebne potrebe. Bila sem v šoli za gibalno ovirane in za otroke z okvarami vida. Odličen primer je bila šola, v kateri je bilo nekaj čez 130 otrok, od tega pet s hujšo okvaro vida. Ta šola je imela tri pravila, ki so se jih držali vsi otroci: ne dirjaj, ne vpij in pospravljaj za seboj. Poleg tega so imeli na šoli tiflopedagoginjo, ki je prilagajala gradiva za učitelja, imela posebne treninge, obravnavala otroka … Imel je takšne pogoje kot v specialni ustanovi, a bil je med vrstniki, v večinskem okolju. Takšen način bi morali vzpostaviti pri nas in o tem je v preteklosti že bilo govora. Tudi za gibalno ovirane so imeli ves kontinuum programov z različnimi terapijami,« je opisala enega izmed primerov.

Vrstniška pomoč

Pravi, da je pri nas večkrat slišati, da zaradi vključenosti otrok s posebnimi potrebami v razredu »trpijo« drugi otroci. »To ne drži, če je vključitev dobro organizirana. Če vrstnike seznanimo s potrebami otroka, mu lahko veliko pomagajo. Vrstniška pomoč je po svetu ena od ključnih pomoči za delo z otroki s težavami pri učenju ali težavami na področju socialnega vključevanja. Za to je treba otroke usposabljati. To sodelovanje, sobivanje je dobrobit tudi za sovrstnike. Na primer v Italiji, ki intenzivno izvaja inkluzijo, so ljudje nasploh mnogo bolj tolerantni do sprejemanja oseb s posebnimi potrebami. Pojasnili so mi, da se toliko let z njimi šolajo, da točno vedo, kaj zmorejo in česa ne – in zato jih tudi zaposlujejo, se z njimi družijo, jih vključijo v svoje okolje. To so tiste ključne stvari, ki govorijo v prid inkluziji. Otroci, ki se izobražujejo v inkluzivni šoli skupaj z otroki, ki imajo različne potrebe, v odraslosti bolje sprejemajo razlike v družbi,« pove dr. Marija Kavkler.

Žalosti jo, da v Sloveniji na področju inkluzije še vedno ne naredimo ključnih korakov naprej, da bi tudi otroke z motnjami v duševnem razvoju usmerjali v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, ki bi se izvajal v večinski šoli. »To omogoča Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz leta 2000. Od takrat tega še nismo uspeli narediti. Manjka podzakonski akt, ki bi opredelil, da tudi večinska šola izvaja nižji program, in seveda zagotoviti pogoje za to,« zaključuje.

(Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 1. avgust 2023 / 16:58

Osvežitev v gorenjskih naravnih kopališčih

Na Gorenjskem je cela vrsta naravnih kopališč ob rekah, v tako imenovanih bajerjih, manjših (umetnih) jezerih ...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 15. julij 2016 / 22:27

Portugalski nogometaši pokvarili francosko slavje

Nogometna mrzlica se počasi umirja, nekaj vtisov o navijaškem vzdušju zadnje dni prvenstva in po tistem, ko so portugalski nogometaši dokončno pokvarili ponovitev francoskega slavja v Parizu, pa sta s...

Razvedrilo / petek, 15. julij 2016 / 22:00

Modno in živahno v Kranju

Gorenjska prestolnica vsako poletje zaživi. S tradicionalnimi in tudi novimi dogodki poskušajo v center Kranja pripeljati vedno večjo množico obiskovalcev. Do Kranfesta s tradicionalno Kranjsko nočjo...

GG Plus / petek, 15. julij 2016 / 21:49

Dvajset zgodb, eno življenje

»Super občutek je, ko ti selektorica festivala Sundance podeli nagrado in ko drugim razlaga, kako se jih je film dotaknil.«

GG Plus / petek, 15. julij 2016 / 21:20

Kot bi šele včeraj izstrelil prvo puščico

Marjan Podržaj je pred kratkim praznoval štirideset let svoje lokostrelske tekmovalne kariere. Ob okrogli obletnici je na lokostrelskem tekmovanju za evropski pokal v Zagrebu v spomin na svoje tekmova...

Gospodarstvo / petek, 15. julij 2016 / 20:31

Podjetje z vizijo

RLS Merilna tehnika je uspešno podjetje s sedežem v Komendi, ki izdeluje visokotehnološke senzorje pomika in rotacije. V poslovnem letu 2014/2015 so prihodke povečali za kar oseminpetdeset odstotkov,...