Dr. Marija Kavkler (3)

»Vprašamo se lahko, kolikokrat nagrajujemo dobre učitelje s srcem, ki v delo z otroki s posebnimi potrebami vlagajo veliko truda. Rezultati niso takšni kot pri učitelju, ki učence pripravlja na tekmovanja in ti potem dobijo priznanja. Kljub temu je v življenjskem smislu to angažma, ki je vreden pozornosti.«

O inkluziji ...

Dr. Marija Kavkler si je vseskozi prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Še vedno je tako. »K inkluzivni šoli stremi vsa Evropa, cel svet, pri nas pa je na žalost še vedno nimamo. Šolski sistem bi morali spremeniti v smeri, da bi prinesel izboljšanje za vse otroke,« poudarja.

Njena stališča so takšna tudi zaradi številnih praks, ki jih je v času svoje poklicne poti pridobila v tujini. »Posebno pomembno mi je bilo, da sem imela možnost obiskati veliko različnih držav, kjer so mi kolegi pokazali različne ustanove in mi omogočili, da sem lahko pri njih ostala dlje časa. Veliko sem se naučila. Večkrat me vprašajo, zakaj se v tolikšni meri ukvarjam z inkluzijo, in povem, da sem v resnici v tujini videla, da je možno otroke z različnimi posebnimi potrebami vključevati v večinske šole, če so seveda pogoji, če so strokovni, materialni viri, če so pozitivna stališča do vključevanja. V teh primerih so našli ogromno rešitev. Nikjer ni lahko, nikjer ni dovolj vseh pogojev, ki bi jih potrebovali, možno pa je. Zato me tako moti, da je pri nas še vedno toliko ovir, da bi otroke s posebnimi potrebami vključevali v večinsko šolo. Ni države na svetu, ki ne bi vključevala otrok s posebnimi potrebami. Berem, da se temu zelo intenzivno posvečajo tudi arabske države. Kljub vsem opozorilom, tudi s strani Evropske unije, mi še vedno vztrajamo. Očitno ni ljudi, ki bi se bili pripravljeni za to zavzeti,« pojasnjuje.

Vključenost v okolje

Ostaja realna in se zaveda, da vseh otrok ne moremo vključiti. »Kontinuum otrok s posebnimi potrebami od tistih, ki so zelo sposobni, do tistih, ki imajo zelo izrazite posebne potrebe, je dejstvo. V okviru tega kontinuuma pa je velik del takšnih, ki bi imeli možnosti, da svoje potenciale razvijejo tudi v večinskem okolju, se učijo po zgledu vrstnikov, razvijajo socialne veščine. Vedno rečem in tudi izkušnje imam takšne, da je za veliko staršev mnogo bolj pomembno, da otrok razvije socialne veščine, da se zna vesti, vključevati. Ne smemo pozabiti, da v šolo hodimo le toliko in toliko let, sledi pa precej več let, ko človek živi v svojem okolju. Če ima tam znance, če pozna vrstnike, če se zna ustrezno vključiti v okolje, potem je zame to tisto, kar smo dosegli z inkluzivno šolo. Vključenost v okolje za nekatere pomeni višek inkluzije. Velikokrat mislimo, da je inkluzivna samo šola. To je seveda eno obdobje, ki je pomembno, moramo pa v okviru inkluzivne šole in vzgoje otroka pripravljati za obdobje odraslosti, da se bo lahko vključil v družbo, suvereno sodeloval z vsemi in se dobro počutil,« dodaja.

Pomen učitelja

Inkluzija od učitelja zahtevna ogromno dela in prav učitelj je eden izmed ključnih v inkluzivni šoli, česar se, pravi dr. Kavkler, premalo zavedamo. »Če se učitelj trudi, če naredi vse, kar mora, če ima podporo vodstva šole in strokovne službe, dobro sodeluje s starši, potem lahko marsikaj doseže. Vprašamo se lahko, kolikokrat nagrajujemo dobre učitelje s srcem, ki v delo z otroki s posebnimi potrebami vlagajo veliko truda. Rezultati niso takšni, kot pri učitelju, ki učence pripravlja na tekmovanja in ti potem dobijo priznanja. Kljub temu je v življenjskem smislu to angažma, ki je vreden pozornosti. Če ima učitelj podporo, je mnogo več možnosti, da se bodo tudi otroci s posebnimi potrebami lahko dobro vključevali. Učitelj, ki dobro uči otroke s posebnimi potrebami, dobro uči vse otroke.«

Najbolj zapostavljena skupina

Ugotavlja, da smo za vključevanje določenih skupin otrok s posebnimi potrebami bolj odprti kot za druge. »Najbolj zapostavljena je skupina otrok z motnjami v duševnem razvoju. Pri nas je že skoraj 150 otrok z motnjami v duševnem razvoju vključenih v večinsko osnovno šolo. To ni inkluzija. So samo fizično prisotni, nimajo pa možnosti, da bi bili uspešni, razvijali svoje potenciale,« pove. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 23. november 2010 / 07:00

Veselje in pozitivne vibracije

Smučarji že težko čakamo na pobeljene strmine smučišč. Tako kot vsako leto pred smučarsko sezono moramo biti prepričani, ali smo nanjo pripravljeni. S Sandijem Murovcem smo se pogovarjali o nekaj osno...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 17. avgust 2009 / 07:00

Male plastike velikega formata

V sredo smo bili v Mali galeriji v Kranju na odprtju razstave likovnih del akademske kiparke Štefke Košir Petrič: "Delam, gnetem in oblikujem glino. To mi pomeni zelo veliko, lahko bi rekla, da je to...

Jesenice / ponedeljek, 17. avgust 2009 / 07:00

Inšpektor nad črna odlagališča

V primeru, da povzročitelja ne morejo odkriti, je odpadke dolžan počistiti lastnik zemljišča, opozarja občinski inšpektor. Izkopi mivke, peska, zemlje so kaznivi.

Zanimivosti / ponedeljek, 17. avgust 2009 / 07:00

Sto let Marije Mrovlje

Radovljica - V Domu dr. Janka Benedika so v sredo s prisrčno slovesnostjo počastili stoti rojstni dan Radovljičanke Marije Mrovlje. Slavljenko so obiskali njeni...

Zanimivosti / ponedeljek, 17. avgust 2009 / 07:00

Kriške prigode

Odlomek iz prigode Tosov bazen (3)

Zanimivosti / ponedeljek, 17. avgust 2009 / 07:00

Brane je reševalec iz vode že četrt stoletja

Brane Kešpret je izpit za reševalca iz vode opravil že pred petindvajsetimi leti, kljub vedno zahtevnejšim preverjanjem znanja pa vztraja v poklicu in uživa ob mladi ekipi, ki skrbi za varnost in red...