Branko Šömen, Molitev za Jasenovac, Založba ZRC, Ljubljana, 2023, 148 strani

Molitev za Jasenovac

»Stiskali smo se, kot da smo v nagnitih jaslicah; lesene deske so bile preperele, podnice izlizane, streha je prepuščala jesenski dež, smrtniku je šlo na jok. Kolikokrat sem s prižnice vprašal in obenem iskal odgovor na vprašanja, od kod prihajamo, kdo smo, kam gremo. Odgovor je bil tukaj, kratek, jasen, užaloščen: duhovniki v koncentracijskem taborišču. Pa ne samo jaz, tudi moji bratje, razširjevalci božje milosti, ponižnosti, ljubezni. In vere v ljudi. Razen nas, sedmih duhovnikov in od vseh strani prignanih nesrečnežev, ki so nosili zasolzeno grozo v očeh, skupaj z nami niso verjeli, da je to mogoče: nočno streljanje, tekanje okrog barak, žensko kričanje na pomoč, psovanje moških, vmes pa tanko, predivasto cviljenje otrok, vse skupaj namočeno v grozo, zavito v temne meglene plahte: onstran življenja so bili ljudje brez obrazov, svetopisemski pasjeglavci, ustaši. Anton iz Sv. Tomaža se je dvignil, izvlekel, odmotal, vzel izpod kute majhen lesen križ in ga obesil na naključen zarjavel žebelj nad našimi glavami. Na drugi strani barake se je oglasil hripav moški glas: 'Ne bo vam pomagal. Tukaj so molitve brez haska! Tukaj ni Boga, samo smrt.' Anton, ki je držal roke pod glavo in je videl, od kod prihaja glas, je branil Boga, prepričeval samega sebe: 'Bog je povsod. Gleda nas, spremlja naše početje, vodi k resnici.' Moški glas je zakašljal: 'Iz katerega dela sveta ste vi prišli? Tu ni Boga. Tisto, kar boste potrebovali, je skorjica kruha, a ne Bog.' Franc iz Sv. Nedelje je vprašal: 'Kje smo?' Odgovor je bil za konjski noht ciničen: 'Slovenci, a ne? Če je Hrvaška postala vice, je to tukaj pekel!'« (str. 32–33)

Naneslo je, da sem se zadnji ponedeljek v juniju 2023 podal na potovanje po Balkanu, s seboj vzel tudi nekaj knjig, med njimi je bila tudi ta. In prvi in edini postanek na poti do Beograda je bil ravno tu, v Jasenovcu. Ogled spominskega muzeja mi ne bi prikazal vse groze, ki se je tu dogajala, boljšo in veliko močnejšo predstavo o vsem mi je pričaralo šele branje te knjige. Pasijon zaprtih, mučenih in pobitih v Jasenovcu je pisatelj, publicist in filmski scenarist Branko Šömen prikazal v sedmih zgodbah, iz ene od njih je tudi navedeni odlomek. Ta zgodba govori o skupini sedmih katoliških duhovnikov iz Slovenije, ki so bili pred vojno poslani na Hrvaško, da bi pomagali svojim hrvaškim kolegom, ustaši pa so jih odvedli v Jasenovac in pokončali kot vse druge, povečini Srbe, Jude, za ustaško stvar premalo zagrete Hrvate … Preberite, tudi če niste namenjeni v Jasenovac.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

V telovadnico kar v copatih

Učenci osnovne šole Jela Janežiča so se morali obuti v čevlje, če so hoteli k telovadbi. S poukom športne vzgoje so namreč doslej gostovali v treh sosednjih telovadnicah. Od ponedeljka pa imajo svojo.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Anketa: Dočakali so telovadnico

Pri šoli Jela Janežiča v Škofji Loki so odprli novo telovadnico. Veseli so je vsi, učenci, učitelji in tudi športniki ŠD Partizan, ki bodo v njej vadili. Zbrali smo nekaj vtisov.

Humor / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Četverec brez

France Bučar O mejnih problemih Slovenije s Hrvaško: »Mi smo preveč cagavi. No, ne mi, jaz nisem nič cagav, upam si povedat, kar komu gre. Cagava je naša politika in cagavost se...

Prosti čas / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Razlaga sanj: Telefon

Za ameriške Indijance so sanje bile pomembne predvsem pri vzgoji otrok.

Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Priznanja gorenjskim medicinskim sestram

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je pred nedavnim štirim svojim članicam podelilo srebrni znak društva.

Tržič / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Zapisani zdravemu življenju

Osnovna šola Križe je podpisala EKO-listino. Ekologija je postala način življenja mladih, ki želijo ohraniti naravo.