Študentsko delo pod Triglavom
Povpraševanje po delu v planinskih kočah je tako veliko, da se je zanj treba dogovoriti že zgodaj spomladi, nekatere koče pa pred sprejetjem odločitve o bodočem študentskem kadru s kandidati opravijo celo razgovore in sprejmejo le tiste s priporočilom.
»To ni samo možnost za dober zaslužek. V gore se pridem 'odklopit', opazovat najlepše sončne zahode in spoznavat zanimive ljudi. Čeprav ni interneta, mi res nič ne manjka.«
Kranj – Preteklo nedeljo sem v zgodnjih večernih urah prisopihala k Meti Štuhec na obisk. Dom Valentina Staniča pod Triglavom je bil zaradi napovedanega poslabšanja vremena prazen, le dva Francoza sta ob oknu uživala ob kozarcih rdečega vina in pogledu na zahajajoče sonce. Kuhar Brane Huzjak mi je postregel veliko porcijo odlične jote, Meta pa je zakurila v majhni železni peči in skupaj s Tinkaro Toplak sta veselo razlagali o njunem življenju in pripetljajih v koči.
Študenti smo pripravljeni poprijeti za marsikatero delo – od bolj vsakdanjih, kot so strežba, promocije ali raznašanje pošte, pa do bolj nenavadnih, ki vključujejo pašo v bohinjskih planinah ali delo v planinskih kočah. Te svoja vrata odpirajo ob koncu junija, ravno ko najbolj pridni odpišejo zadnje izpite in se začnejo spogledovati z idejo o poletnem zaslužku. Čeprav je ponudba del ogromna in se nove možnosti ponujajo iz danes na jutri, pa je povpraševanje po delu na kočah tako veliko, da se je zanj treba dogovoriti že zgodaj spomladi, nekatere koče pa pred sprejetjem odločitve o bodočem študentskem kadru, s kandidati opravijo celo razgovore in sprejmejo le tiste s priporočilom.
Ljubljana jo je dolgočasila
Meta je ponudbo za študentsko pomoč v Domu Valentina Staniča opazila na spletni strani Planinske zveze Slovenije. »Lani sem se konec junija vrnila z Erasmusove izmenjave na Češkem, Ljubljana me je dolgočasila in s prijateljicami smo ravno debatirale o možnostih dela v kočah. Imela sem veliko časa in sem se kar prijavila, čeprav še nikoli v življenju nisem bila na dva tisoč metrih,« mi je povedala Meta, ki jo je gorsko življenje tako navdušilo, da letošnji julij ponovno preživlja v Staničevem domu. »To ni samo možnost za dober zaslužek. V gore se pridem 'odklopit', opazovat najlepše sončne zahode in spoznavat zanimive ljudi. Čeprav ni interneta, mi res nič ne manjka.«
Trenutno v domu pomagajo dve študentki, Meta in Tinkara, ter kuhar Brane. On poskrbi za lačne planince in zapolni dnevno ponudbo z ričetom, joto in govejo juho, loti pa se tudi peke skutnih palačink ter jabolčnega zavitka. Meta in Tinkara skrbita za urejenost koče, opravljata receptorsko delo, sprejemata rezervacije in pomagata pri strežbi.
Dan se začne ob šestih zjutraj
Na vprašanje, kako poteka njen običajni dan, Meta odgovori: »Dan se začne ob šestih zjutraj, ko Brane pripravi zajtrk za naju in prve goste, ki jih midve postreževa, in nekje do devetih se koča po navadi izprazni. S Tinkaro nato pospraviva sobe, preoblečeva postelje in počistiva kopalnice. Čez dan streževa kosila in registrirava nove goste, zvečer pa ponovno pomagava pri strežbi in pospraviva jedilnico.« Kaj pa prosti čas? »Ob začetku sezone je tega več kot v avgustu,« pove Meta in doda, da se s Tinkaro včasih dogovorita, da ena dela, druga pa lep dan izkoristi za sprehod do Begunjskega vrha, Vrbanove špice ali Rjavine.
Ob koncu pogovora jo vprašam še, ali se bo naslednje leto vrnila. Brez obotavljanja odgovori, da če bo le imela možnost, bo z veseljem spet prišla: »Všeč mi je pogled na Triglav, vidim gamse in kozoroge, celo ovčke imamo. Stanič je super!«