Vzajemna bi razdelila milijone

Po preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja želi Vzajemna dvajset milijonov evrov premoženja iz tega naslova razdeliti med svoje zavezance.

»Naš cilj je na temelju naše ponudbe dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj vzpostaviti Vzajemno 2.0.«

Ljubljana – Po ocenah Vzajemne zdravstvene zavarovalnice bo do konca letošnjega leta ostalo nekaj manj kot dvajset milijonov evrov premoženja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ta sredstva želi Vzajemna po prenehanju izvajanja dopolnilnega zdrav­stvenega zavarovanja v celoti razdeliti med svoje zavarovance iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po novem zakonu, ki bo začel veljati leta 1. januarja prihodnje leto, bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč prevzel prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

»Naš cilj je na temelju naše ponudbe dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj vzpostaviti Vzajemno 2.0, ki bo še naprej delovala kot družba za vzajemno zavarovanje, to pomeni neprofitno in solidarno. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo zaščitili interese naših zavarovancev in članov,« je povedal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, ki je ob tem dodal, da Vzajemna zaradi zaradi vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije vsak mesec izgubi osem milijonov evrov, na kar je že opozorila vlado in podala tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe na Ustavno sodišče.

Na sestanku so predstavniki ministrstva razkrili, da nameravajo nameniti ustanovni kapital Vzajemne ZZZS-u, kar pa Vzajemna zavrača. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bila namreč Vzajemna je ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti iz naslova prenesenih zavarovanj. »To konkretno pomeni, da je Vzajemna kot gospodarska družba razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev,« pravijo pri Vzajemni. »Če bi bila zavarovalnica vseeno prisiljena v izplačilo sredstev zavodu, pa bi to pomenilo neposredno oškodovanje zavarovancev in članov Vzajemne,« so še zapisali.

Kljub tem izzivom pri Vzajemni verjamejo, da bo s svojo ponudbo zavarovanj ohranila svoj položaj na trgu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 7. februar 2023 / 11:53

Izenačili pravice vseh parov

Konec januarja je začela veljati novela družinskega zakonika, ki zakonske zveze ne opredeljuje več kot življenjske skupnosti moža in žene, ampak kot življenjsko skupnost dveh oseb.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / / 16:28

Z enotno vizijo do skupnega uspeha

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kranjska Gora je bila na predvečer praznika, v soboto, 6. avgusta. Občinska priznanja so podelili Društvu Gorska reševalna služba (GRS) Kranjska Gora, Janezu Zaj...

Jesenice / / 16:25

Obnova pokopališkega objekta na Blejski Dobravi

V objektu ne bo več gostinskega lokala, uredili pa bodo čajno kuhinjo, prostor za pripravo žar in razstavni prostor krst.

Kranjska Gora / / 16:22

Odprli brunarico Krmiše

Družina Mirka Robiča in njegove partnerice Nataše Bricman je v bližini njihove ekološke kmetije, po domače pr' Vaho v Srednjem Vrhu v občini Kranjska Gora, pred nedavnim odprla brunarico Krmiše, kjer...

Slovenija / / 16:20

Energijske pijače med mladimi: čas za alarm

Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu. Predvsem mladi jih pogosto uživajo, pri čemer niti ne razmišljajo o možnih škodljivih učinkih, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Gospodarstvo / / 14:28

Afriške prašičje kuge še ni – naj tako tudi ostane

Širjenje afriške prašičje kuge proti vzhodu in zahodu Evrope predstavlja vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji, kjer se doslej bolezen še ni pojavila.