O albansko govorečih tujcih

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Jesenice / / 10:49

Na zadnji seji občinskega sveta na Jesenicah so govorili tudi o stanju na področju socialnega varstva in o problematiki vključevanja albansko govorečih tujcev, ki jih je vse več.

Jesenice – V jeseniški občini se v zadnjih letih povečuje delež tujcev in konec lanskega leta jih je bilo že 15,9 odstotka. To je skoraj enkrat več, kot znaša slovensko povprečje, ki je 8,5 odstotka. Povečuje se zlasti število albansko govorečih priseljencev. O tem so govorili na zadnji seji občinskega sveta, ko je analizo stanja na področju socialnega varstva na Jesenicah predstavila Anita Bregar, pomočnica direktorice Centra za socialno delo Gorenjska, enota Jesenice. Bregarjeva je povedala, da je pri sporazumevanju nepogrešljiva pomoč prevajalke iz albanskega jezika, ki je zaposlena na Ljudski univerzi Jesenice, na center pa prihaja enkrat tedensko oziroma vsakič ob nujnih zadevah, da pomaga pri prevajanju.

V razpravi so občinski svetniki med drugim opozorili, da se albansko govoreči tujci ne vključujejo v družbo, problem je tudi neznanje slovenskega jezika. Spraševali so se, na kakšen način bi jih lahko spodbudili, da bi bili bolj aktivni pri vključevanju v družbo.

»Poznajo samo svoje pravice«

Občinski svetnik Vlado Mlinarec je ob tem dejal, bi se tujci po petih letih bivanja na Jesenicah lahko naučili vsaj osnovnega pogovornega jezika. »V Avstriji se po enem letu vsi sporazumevajo v nemščini, na Jesenicah pa to očitno ni potrebno, ker tujci poznajo samo svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti. Za ljudi, ki se nočejo vključevati v družbo, bi morali imeti neko omejitev pri npr. prejemanju transferov, kajti tak odnos je nesprejemljiv,« je menil.

Kot je pojasnila Bregarjeva, omenjeni tujci večinoma prejemajo samo letne pravice, kot so otroški dodatek in subvencija vrtca, drugih mesečnih transferov pa ne. Sicer Jesenice niso nobena izjema, kar se tiče slabega znanja slovenščine med albansko govorečimi tujci, je dodala. Na Ljudski univerzi Jesenice organizirajo tečaje slovenskega jezika, prijav je sicer vselej veliko, a na koncu je udeležba majhna, je navedla.

»Pomanjkanje govornih oziroma jezikovnih spretnosti, ki se opaža že v vrtcih, je tudi posledica uvedbe novih tehnologij, ki pripomorejo k temu, da se bistveno manj bere, medsebojno komunicira ...« je menila. Sicer pa so na centru v preteklosti prostovoljno vodili skupino za tujke, da bi jim pomagali pri vključevanju v družbo. »Ta projekt je bil zelo uspešen, saj je nekaj teh tujk dobilo tudi zaposlitve, predvsem pa so se začele vključevati v družbo,« je povedala.