Najtežji sedemnajstkilogramski som

Ribiška družina (RD) Bled je v začetku julija organizirala že 63. tekmovanje za Pokal Bleda, kjer so zaznamovali tudi sedemdesetletnico njenega delovanja. Svoj začetek ima namreč v letu 1953, ko je bila ustanovljena kot ena izmed enot Gorenjskega ribiškega društva.

Bled, Ribno – Pobudnik in začetnik tekmovalne dejavnosti blejskih ribičev je bil Nande Mohar, ki je že leta 1958 kot takratni član UO RD Bled za jezero z idejo o tekmovanju navdušil svoje tovariše. Tako je bil organiziran prvi Pokal Bleda, ki je sprva potekal le na Blejskem jezeru, in sicer prvo nedeljo v juniju, kasneje pa je bil zaradi vremenskih razmer prestavljen na prvi konec tedna v juliju, kar je tradicija še danes. Leta 1962 je tekmovanje zaradi množičnega pogina rib v jezeru odpadlo, to pa je bilo tudi edino leto, ko je bila tradicija prekinjena pred letom 2020, ko je zaradi epidemije covida-19 odpadlo še drugič. V letu 1970 je bil Pokal Bleda, katerega namen je poleg druženja tudi krepitev tovarištva, razširjen še na tekmo na Savi Bohinjki, s čimer je dobil svoj pravi pomen – tekmovanje v obeh disciplinah.

Ujeli nekaj »kapitalcev«

Tako je bilo tudi na letošnji, že 63. tekmi za Pokal Bleda. V dvodnevnem tekmovanju so ribiči tekmovali v lovu na najtežjo ribo v Blejskem jezeru in ribolovu v Savi Bohinjki. Petkovega tekmovanja ob Blejskem jezeru se je udeležilo 91 tekmovalcev, sobotnega ob Savi Bohinjski pa 61, obakrat je bila udeležba mednarodno obarvana, saj so se jim pridružili tudi ribiči iz Hrvaške, Avstrije in Norveške. »Ulov ni bil množičen, so pa tekmovalci ujeli nekaj 'kapitalcev'. Ena od tekmovalk je v jezeru ujela smuča, ki je meril skoraj en meter, jo je pa tik pred koncem tekmovanja prehitel ribič, ki je ujel soma, težkega 17 kilogramov,« je povedal dr. Gorazd Pretnar, predsednik RD Bled.

Najtežjo ribo v Blejskem jezeru, kjer so tekmovalci lovili roparice, kot so som, smuč in ščuka, nekateri so poskusili srečo s krapi, je ujel Damjan Reichman, omenjenega soma, ki je tehtal 17,1 kilograma. Druga je bila Martina Krnc, ki ji je uspel ulov osemkilogramskega soma, tretji pa Alojzij Avsenik z jezerko, ki je imela 2,6 kilograma.

Ohranjajo ribje vrste

»Namen tekmovanja ni bil jemanje rib iz reke oziroma jezera, vsakokrat smo lovili po principu ujemi in izpusti. Ribo iz reke, za katero se je tekmovalec odločil, da želi z njo tekmovati, smo dali v merilni valj, jo izmerili na milimeter natančno in jo takoj zatem nepoškodovano izpustili nazaj v reko,« je pojasnil Pretnar, ob tem pa poudaril, da namen ribičev ni le lovljenje rib, temveč tudi skrb za ohranjanjem ribjih vrst in stabilnega ekosistema tako v jezeru kot reki. »Blejsko jezero je zelo zanimiv in bogat ekosistem, kjer so predhodniki pred leti vzeli zadnjo jezersko postrv, jo umetno oplodili in tako dobili mladice, s čimer so dosegli, da je danes jezero spet polno jezerske postrvi. Tudi sulec je skoraj izginil iz Save Bohinjke, a smo ga uspešno repopulirali.«

V soboto so se pomerili v muharjenju v Savi Bohinjki med Ribenskim in Bodeškim mostom, ribiči pa so tekmovali posamezno in v skupinah. Dovoljen je bil lov lipana, potočne postrvi in amerikanke. V posamezni kategoriji so se najbolje odrezali Saša Mehmedika, Rok Ledinšek in Predrag Mihailovič. Ekipno pa so slavili Šempetrski vajenci, druga je bila ekipa Maribor in tretja Friglci. Pokal Bleda je v skupnem seštevku osvojil Predrag Mihailovič, drug je bil Matjaž Tirovič in tretji Andrej Ledinšek.

Sedem desetletij

Ribiška družina Bled je letos zaznamovala sedemdeset let delovanja, kar so počastili v okviru tekmovanja. Družina trenutno šteje 269 članov, od tega devet častnih članov in kar 55 mladih ribičev. Poleg Blejskega jezera, Save Bohinjke in ribnika Ribno upravljajo celo vrsto potokov. Kot poudarjajo, imajo lepe in bogate vode s pestrim, ne le ribjim življenjem. Marljivost njihovih članov pa je vidna na več področjih, bodisi pri varovanju vodnega življenja v jesensko-zimskem času pred ribojednimi pticami ali pa ko gre za zaščito pred onesnaževanjem vodotokov s strani neodgovornih posameznikov. V zadnjih letih se še posebno močno borijo proti vsem škodljivim izpustom v vode, ki jih upravljajo. Ob jubileju so izdali zbornik, kjer so poleg zgodovine društva popisali tudi zgodovino ribištva na Bledu, kjer je ribištvo organizirano že petsto let, obstajalo pa je že dolgo pred tem. Med drugim so poglavje namenili ribiški zakonodaji in varstvu voda, ribiškemu turizmu, ekologiji in zanimivim zgodbam, kjer lahko preberemo tudi, da je bil leta 2014 ujet som, dolg 245 centimetrov in težek med 80 in 90 kilogramov. Velja za kapitalni ulov v Blejskem jezeru, ujel pa ga je avstrijski gost s čolna na mrtvo ribo.

Sprva dva segmenta

Ribiška družina Bled je bila sprva razdeljena na dva segmenta, odbor za Blejsko jezero in odbor za Savo Bohinjko. Kot so zapisali v zborniku, ribiči iz jezerskega odbora niso smeli loviti v Savi Bohinjki, medtem ko je bilo obratno dovoljeno. »Prestop v višjo kategorijo je bil možen šele, ko je nekdo od starejših umrl in dal prostor mlajšemu,« so navedli. Ko je bil za predsednika RD Bled leta 1958 izvoljen Ludvik Bem, so se začele korenite spremembe. Takrat sta Nande Mohar in Zdravko Štibil odšla k predsedniku/županu Občine Bled Jožetu Kapusu in mu pojasnila, da v Ribiški družini Bled člani želijo spremembo in novega predsednika, ki bo delal tako za dobro Ribiške družine Bled kot tudi za dobrobit okolja in ribjega življa. Jože Kapus je nato poklical Ludvika Bema v Ljubljano in mu »dal komando«, naj prevzame Ribiško družino Bled. Na prvem občnem zboru so združili oba odbora v enega in takrat so vsi postali enakopravni člani Ribiške družine Bled. »V desetletnem obdobju se je Ribiška družina Bled z odpravo birokratskih zaprek posodobila v moderno in v slovenskem prostoru zelo iskano društvo, kjer najdejo svoj prostor pravzaprav vsi ljubitelji različnih vrst ribolova,« so zapisali.