Mali princ, že osemdeset let

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 15. julij 2023 / 18:45

»Enkrat na teden smo imeli redakcijsko sejo, na kateri smo pregledovali: kaj je v tiskarni, v kakšni fazi je rokopis, kaj uredniki pripravljamo za prihodnji program. Pri vseh sejah je bil navzoč tudi šef prodaje, ki je gledal na program s finančnega stališča. Seveda je tu vedno prihajalo do nasprotij. On se je potegoval za besedila, ki so mu jih svetovali naši poverjeniki na šolah. A to so bili predvsem ponatisi in to, kar je potrebovala šola, bolj malo pa novega in svežega. Glavni urednik Potrč, ki je bil predvsem pisatelj, je bil seveda na strani urednikov, vendar je spretno krmaril med željami in možnostjo. Za komercialo smo bili uredniki seveda nekaj oviralnega, skratka cokla. Kadar kakšna knjiga, ki smo jo dali na program, ni 'šla', kot bi želeli, je bil takoj ogenj v strehi. Spomnim se na primer Malega princa. Ko sem ga dobil v roke, me je vsega prevzel. Vedel sem, kakšno dragocenost držim v rokah, in sem se bal, da bi mi jo ugrabila kaka druga založba. A tu se je zataknilo že pri glavnem uredniku. Zdela se mu je preveč idealistična, poduhovljena, skratka nesocialistična. Trudil sem se dopovedati, koliko ponatisov je že doživela v svetu, celo v Sovjetski zvezi so jo do takrat ponatisnili že štirikrat. Po nekaj letih se mi je posrečilo, da sem ga spravil na program. Ko je izšel, ni 'šel'. Takrat je celo leto padalo po meni s strani knjigarnarjev. Potem se je nenadoma odprlo. Kamor si se obrnil, povsod Mali princ: v lutkovnih igrah, radijskih igrah, ponatisi … Doslej, mislim, že šestnajsti.« (Vir: Naglas: časopis Skupine Mladinska knjiga, april 2004, str. 2–4.)

Gornji navedek je iz intervjuja, ki ga je leta 2004 s pesnikom in prevajalcem Ivanom Minattijem ob njegovi 80-letnici naredila pisateljica Tončka Stanonik, takrat tudi urednica in lektorica v založbi Mladinska knjiga. Tončka mi je po e-pošti napisala tudi tele besede: »Veliko mi je govoril o tem prevodu, kako se trudi za vsako besedo, Mali princ mu je 'zlezel pod kožo' in pogosto je v pogovoru uporabljal kakšen citat iz prevoda, npr. o tem, da je lisica preveč udomačila vrtnico (a tole pišem na pamet, bi morala preveriti, kdo je koga udomačil) in izpeljave iz tega. Če se preveč udomačiš, lahko zelo boli, in to je dobro vedel tudi Mali princ. Imam tudi ta izvod s posvetilom …« Besede moje žirovske rojakinje Tončke Stanonik navajam zato, da z njimi počastimo letošnjo 80-letnico prvega izida Malega princa v letu 1943. In ne pozabimo: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«