Žiga Arh v muzeju Historia Bohinj

Vsak si zasluži spoštljiv spomin

Od začetka tega meseca je Bohinj bogatejši za nov, tokrat zasebni muzej, imenuje se Historia Bohinj. Zasnoval ga je domačin Žiga Arh, ki skorajda od otroštva dalje zbira najrazličnejše predmete in dokumente, ostanke vojn na bohinjskih tleh. Zbirka, postavljena v pritličju stavbe nasproti železniške postaje v Bohinjski Bistrici, prikazuje okoli sto let dogajanja v Bohinju, največji del pa predstavljajo predmeti, povezani z drugo svetovno vojno.

»Vsak predmet, slika ali podatek je košček sestavljanke, ki nikoli ne bo do konca sestavljena. Vsakdo, ki je bil udeležen v teh dogodkih, je pomemben in si zasluži naš spoštljiv spomin.«

Prvi zametki danes res bogate zbirke so nastajali v domači kleti hiše njegovih staršev, je povedal Žiga Arh, zadovoljen, da so po desetletju organiziranega zbiranja predmetov in dokumentov ti zdaj javnosti na ogled v muzeju Historia Bohinj, ki domuje v pritličnih prostorih nekdanjega hotela Rodica nasproti železniške postaje v Bohinjski Bistrici.

Zbirka je namenjena ohranjanju spomina na dogodke in ljudi, ki so zaznamovali Bohinj v dvajsetem stoletju, je na priložnostni slovesnosti ob odprtju poudaril Arh. »Vsak predmet, slika ali podatek je košček sestavljanke, ki nikoli ne bo do konca sestavljena. Vsakdo, ki je bil udeležen v teh dogodkih, je pomemben in si zasluži naš spoštljiv spomin.«

Na ogled so predmeti, dokumenti in fotografije iz obdobja gradnje Bohinjske proge, predvsem pa prve in druge svetovne vojne. Časovno zbirko zaključuje slovenska osamosvojitvena vojna.

»Že gradnja Bohinjske proge je bila za Bohinj velika stvar, z dokončanjem predora in proge se je za Bohinjce odprl svet in Bohinj odprl svetu. Zelo pomembna je bila proga prav med prvo svetovno vojno, ko je skozi Bohinj potekal oskrbovalni koridor, Bohinj pa je postal pas med zaledjem in fronto,« je na slovesnem odprtju muzeja poudaril Arhov sodelavec pri oblikovanju in delovanju muzeja Andraž Čoralić.

»Po končani prvi svetovni vojni je Bohinj postal obmejni kraj, rapalska meja pa je dodobra zaznamovala življenje Bohinjcev. A ni minilo niti četrt stoletja, ko se je začela nova vojna, druga. Leta 1943 je nemška oblast prisilno mobilizirala fante v nemško vojsko. Iz Bohinja jih je bilo več kot dvesto, mnogi se žal niso vrnili. Nekateri Bohinci so bili izgnani, nekateri zaprti v taboriščih, ustreljeni kot talci ..., mnogi pa so odšli v partizane.«

Arh z muzejem pravzaprav nadaljuje bohinjsko tradicijo naklonjenosti ohranjanju zgodovine, predvsem vojne zgodovine. Že leta 1963 sta namreč Janko Sebastjan Stušek in Tomaž Budkovič s krnskega pogorja v nahrbtnikih v dolino nosila orožje in material, ki je tam ostal iz predvsem iz prve svetovne vojne, in leta 1971 zasnovala prvo javno dostopno zbirko, ki je desetletje kasneje vodila v ustanovitev društva Mali vojni muzej. Leta 2015 je zbirka našla svoje mesto v Muzeju Tomaža Godca, predstavljena na sodoben način; zbirka Žiga Arha je predstavljena bolj tradicionalno, s številnimi eksponati, ki si jih lahko ogledajo obiskovalci.

»Osebno mi je najbolj pri srcu druga svetovna vojna, morda tudi zato, ker sta se s prvo svetovno vojno v Bohinju zelo intenzivno ukvarjala že Janko Stušek in Tomaž Budkovič. Ob tem se je fokus mojega zanimanja iz začetnega navdušenja nad orožjem v kasnejšem obdobju preusmeril v uniforme, dele oblačil in podobno, verjetno zato, ker je oblačila bistveno težje ohraniti in jih je zato manj kot orožja in orodja.«

V zbirki so tudi predmeti, ki jih je Arh dobil v hrambo. »Na to sem res zelo ponosen, pa tudi sicer na vso podporo Bohinjcev; tega, kar je nastalo kot muzej Historia, namreč sam res ne bi mogel narediti.«

Ponosni so tudi Bohinjci. Župan Jože Sodja pravi, da se zavedajo, da zbirka Žiga Arha skozi osebne zgodbe, ki jih prinaša, omogoča izjemen vpogled v ta del bohinjske zgodovine. »To ni samo zbirka naključno najdenih predmetov, ampak govori o osebnim zgodbah Bohinjcev skozi dvajseto stoletje.«

Muzej je od torka do petka odprt med 17. in 20. uro, ob sobotah od 9. do 17. ter ob nedeljah od 9. do 12. ure. Arh in Čoralić pa za vse, ki jih zanima preteklost Bohinja, pripravljata tudi tako imenovane zgodovinske ture, prva je speljana po Bohinjski Bistrici in okolici, v drugi pa obiskovalce popeljeta po rapalski meji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 26. maj 2008 / 07:00

Danes čarodej, jutri fijakar ...

Toni Mežan z Bleda je čarodej, še posebej rad izvaja čarovniške vragolije za otroke. Je tudi fijakar, to družinsko pravico je nasledil od svojega očeta. In nenazadnje, svoj glas za dobro občine Bled p...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 9. september 2014 / 07:00

Med otroštvom in odraslostjo

Tu so najini otroci: 16, 14, 14, 9, 9. In so v puberteti. Ko sem oni dan prvim trem dejal, da še približno tri do štiri leta in bo lažje za vse nas, me je mlajši takoj opomnil, da temu ne bo tako,...

Razvedrilo / torek, 9. september 2014 / 07:00

Romantično slovo poletju

Koncertno-družabna prireditev Škofjeloška noč je tako z ambientom – množice so zapolnile amfiteater loškega gradu, obsijan od zvezd in skoraj polne lune, kakor tudi z izborom skupin – Siddharta, Zl...

Razvedrilo / torek, 9. september 2014 / 07:00

Na vlaku Z Big bandom

V soboto se bo na festivalu Slovenska popevka z avtorsko skladbo Skozi dan predstavila Kranjčanka Petra Polak.

Slovenija / torek, 9. september 2014 / 07:00

Tek podnebne solidarnosti

Pri Slovenski karitas so v minulem šolskem letu slovenske vrtce in šole spet povabili k Teku podnebne solidarnosti, prek katerega s pretečenimi kilometri gradijo kroge solidarnosti okoli našega pla...

Kronika / torek, 9. september 2014 / 07:00

Prileteli s ponarejenimi potnimi listi

Na brniškem letališču so v prvi polovici leta obravnavali že 102 primera zlorabe potnih listin, letališki policisti pa so v sedmih mesecih prejeli sedemdeset prošenj za mednarodno zaščito.