Žiga Arh v muzeju Historia Bohinj

Vsak si zasluži spoštljiv spomin

Od začetka tega meseca je Bohinj bogatejši za nov, tokrat zasebni muzej, imenuje se Historia Bohinj. Zasnoval ga je domačin Žiga Arh, ki skorajda od otroštva dalje zbira najrazličnejše predmete in dokumente, ostanke vojn na bohinjskih tleh. Zbirka, postavljena v pritličju stavbe nasproti železniške postaje v Bohinjski Bistrici, prikazuje okoli sto let dogajanja v Bohinju, največji del pa predstavljajo predmeti, povezani z drugo svetovno vojno.

»Vsak predmet, slika ali podatek je košček sestavljanke, ki nikoli ne bo do konca sestavljena. Vsakdo, ki je bil udeležen v teh dogodkih, je pomemben in si zasluži naš spoštljiv spomin.«

Prvi zametki danes res bogate zbirke so nastajali v domači kleti hiše njegovih staršev, je povedal Žiga Arh, zadovoljen, da so po desetletju organiziranega zbiranja predmetov in dokumentov ti zdaj javnosti na ogled v muzeju Historia Bohinj, ki domuje v pritličnih prostorih nekdanjega hotela Rodica nasproti železniške postaje v Bohinjski Bistrici.

Zbirka je namenjena ohranjanju spomina na dogodke in ljudi, ki so zaznamovali Bohinj v dvajsetem stoletju, je na priložnostni slovesnosti ob odprtju poudaril Arh. »Vsak predmet, slika ali podatek je košček sestavljanke, ki nikoli ne bo do konca sestavljena. Vsakdo, ki je bil udeležen v teh dogodkih, je pomemben in si zasluži naš spoštljiv spomin.«

Na ogled so predmeti, dokumenti in fotografije iz obdobja gradnje Bohinjske proge, predvsem pa prve in druge svetovne vojne. Časovno zbirko zaključuje slovenska osamosvojitvena vojna.

»Že gradnja Bohinjske proge je bila za Bohinj velika stvar, z dokončanjem predora in proge se je za Bohinjce odprl svet in Bohinj odprl svetu. Zelo pomembna je bila proga prav med prvo svetovno vojno, ko je skozi Bohinj potekal oskrbovalni koridor, Bohinj pa je postal pas med zaledjem in fronto,« je na slovesnem odprtju muzeja poudaril Arhov sodelavec pri oblikovanju in delovanju muzeja Andraž Čoralić.

»Po končani prvi svetovni vojni je Bohinj postal obmejni kraj, rapalska meja pa je dodobra zaznamovala življenje Bohinjcev. A ni minilo niti četrt stoletja, ko se je začela nova vojna, druga. Leta 1943 je nemška oblast prisilno mobilizirala fante v nemško vojsko. Iz Bohinja jih je bilo več kot dvesto, mnogi se žal niso vrnili. Nekateri Bohinci so bili izgnani, nekateri zaprti v taboriščih, ustreljeni kot talci ..., mnogi pa so odšli v partizane.«

Arh z muzejem pravzaprav nadaljuje bohinjsko tradicijo naklonjenosti ohranjanju zgodovine, predvsem vojne zgodovine. Že leta 1963 sta namreč Janko Sebastjan Stušek in Tomaž Budkovič s krnskega pogorja v nahrbtnikih v dolino nosila orožje in material, ki je tam ostal iz predvsem iz prve svetovne vojne, in leta 1971 zasnovala prvo javno dostopno zbirko, ki je desetletje kasneje vodila v ustanovitev društva Mali vojni muzej. Leta 2015 je zbirka našla svoje mesto v Muzeju Tomaža Godca, predstavljena na sodoben način; zbirka Žiga Arha je predstavljena bolj tradicionalno, s številnimi eksponati, ki si jih lahko ogledajo obiskovalci.

»Osebno mi je najbolj pri srcu druga svetovna vojna, morda tudi zato, ker sta se s prvo svetovno vojno v Bohinju zelo intenzivno ukvarjala že Janko Stušek in Tomaž Budkovič. Ob tem se je fokus mojega zanimanja iz začetnega navdušenja nad orožjem v kasnejšem obdobju preusmeril v uniforme, dele oblačil in podobno, verjetno zato, ker je oblačila bistveno težje ohraniti in jih je zato manj kot orožja in orodja.«

V zbirki so tudi predmeti, ki jih je Arh dobil v hrambo. »Na to sem res zelo ponosen, pa tudi sicer na vso podporo Bohinjcev; tega, kar je nastalo kot muzej Historia, namreč sam res ne bi mogel narediti.«

Ponosni so tudi Bohinjci. Župan Jože Sodja pravi, da se zavedajo, da zbirka Žiga Arha skozi osebne zgodbe, ki jih prinaša, omogoča izjemen vpogled v ta del bohinjske zgodovine. »To ni samo zbirka naključno najdenih predmetov, ampak govori o osebnim zgodbah Bohinjcev skozi dvajseto stoletje.«

Muzej je od torka do petka odprt med 17. in 20. uro, ob sobotah od 9. do 17. ter ob nedeljah od 9. do 12. ure. Arh in Čoralić pa za vse, ki jih zanima preteklost Bohinja, pripravljata tudi tako imenovane zgodovinske ture, prva je speljana po Bohinjski Bistrici in okolici, v drugi pa obiskovalce popeljeta po rapalski meji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 27. november 2015 / 11:53

Vlada si je premislila

Vlada je odstopila od predlagane mini davčne reforme, saj so se nanjo tako gospodarstvo kot sindikati odzvali negativno. Odlikovanje zlati red za Slovensko karitas.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 9. julij 2023 / 19:22

Poleti spremenjene uradne ure krajevih uradov

Nekateri krajevni uradi upravnih enot na Gorenjskem bodo v poletnih mesecih poslovali po spremenjenem delovnem času, medtem ko bodo drugi začasno zaprti.

Kronika / nedelja, 9. julij 2023 / 19:20

Kolesar grdo padel

Lesce – V torek okoli 21.15 se je na cesti z Bleda proti Lescam hudo poškodoval kolesar, ki je padel med vožnjo po klancu navzgor v bližini križišča z Dacarjevo ulico. Na kraju so reševalc...

Kultura / nedelja, 9. julij 2023 / 19:18

V Šiško, gledališče in gore

Trije namigi za poletno branje založbe Beletrina: letošnji dobitnik kresnika Lado Kralj z romanom Ne bom se več drsal na bajerju, nominiranka zanj Katarina Marinčič z romanom Ženska s srebrnim očesom...

Zanimivosti / nedelja, 9. julij 2023 / 19:12

Gasilska poroka

Poletje je priljubljen čas za poročna slavja in na prvo julijsko soboto sta si večno zvestobo obljubila Valentina in Oskar Doljak. Prav posebno presenečenje so za gospo in gospoda Doljak pripravili...

Gospodarstvo / nedelja, 9. julij 2023 / 19:05

Visoke provizije na Hrvaškem

V Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da večina hrvaških bank pri dvigu na bankomatu zaračunava provizijo, ki lahko doseže deset evrov ali več.