Bo New York res utonil

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. julij 2023 / 21:40

Med največjimi velemesti na planetu je New York gotovo eno najbolj opaznih. Hkrati pa tudi eno najbolj ogroženih. Zaradi svoje velikanske teže se počasi pogreza, še bolj pa ga ogroža dviganje gladine oceana, ob katerem leži …

Mesto se pogreza

New York pod vodo, isto mesto vkovano v led in temo brez elektrike … Take prizore smo videli v več filmih, šlo je za fikcijo. Zdaj pa gre zares. »Mesto se pogreza: v povprečju za milimeter do dva na leto. New York velja za tretje najbolj poplavno ogroženo mesto in kar 90 odstotkov od 67.400 stavb na poplavno ogroženih območjih ni zgrajenih tako, da bi kljubovale poplavam. Obstaja veliko študij, ki New Yorka ne uvrščajo tako visoko in med ameriškimi mesti glede na poplavno ogroženost višje postavljajo New Orleans. / Newyorški nebotičniki praviloma temeljijo na skalnati podlagi, a podlaga se vseeno pogreza. K temu naj bi prispevali tudi megalomanski objekti sami. Vse newyorške stavbe skupaj naj bi namreč tehtale okoli 764 milijonov ton (v izračunu so upoštevali milijon in 85.000 objektov) in ta teža menda ne zanemarljivo prispeva k pogrezanju. Čeprav je treba upoštevati, da je pogrezanje deloma tudi naraven proces. Treba je omeniti, da so tla v nekaterih predelih New Yorka ilovnata ali peščena, kar že samo po sebi pomeni kočljivo podlago za stavbe, tudi če te niso izjemno visoke. Neugodno je tudi, da je mehkejša podlaga prav v predelih blizu morja. / Ekipa okoli geologa Toma Parsonsa v eni najnovejših študij za stavbe, ki so zgrajene na umetno nasutih tleh, ugotavlja, da je možnost za njihovo pogrezanje med 7,5 in kar 60 centimetri; srednja vrednost pa naj bi bila 29 centimetrov. Za druge tipe tal pa velja ocena, da bi se stavbe lahko pogrezale med 6 in 12 centimetri. Zanimivo je, da naj bi bilo pogrezanje tudi posledica razmer po ledeni dobi, ko je umik ledu vplival tudi na dvigovanje/spuščanje tal in višino gladine oceanov. Na območju širšega New Yorka je namreč najti raznoliko gradivo, ki so ga s seboj nosile ledeniške morene, ko se je led zaradi otoplitve tajal. Oceno povprečnih razmer je Parsons povzel tako: 'V povprečju se New York pogreza za milimeter ali dva, ponekod do 4,5 milimetra. Obenem gladina morja raste za milimeter do dva, kar pomeni relativno rast med dvema in 6,5 milimetra, odvisno od lokacije. Tako se sčasoma stopnjuje tveganje za prizadetost zaradi poplav.'«

Alarm za spodnji Manhattan

»Najbolj poplavno ogrožen je spodnji Manhattan, katerega večina ne leži več kot meter ali dva nad gladino morja. /…/ In kar se tiče dviganja morske gladine, trenutno velja ocena, da se bo na svetovni ravni ta do leta 2050 dvignila med 200 in 600 milimetri. Zanimivo je, da za New York velja, da bi lahko gladina morja narasla od tri- do štirikrat bolj od predvidenega povprečja dviga vode vzdolž severnoameriške atlantske obale. V New Yorku živi več kot 8,4 milijona ljudi. Razmere bi lahko nekoč ogrozile tudi življenja. Znani so primeri stavb, ki se zaradi mehkejše podlage že nekoliko nagibajo, kar sicer še ne pomeni, da se bodo zrušile. Pomislimo zgolj na stolp v Pisi ali beneški zvonik. Primer tega je 58-nadstropni nebotičnik, znan pod imenom One Seaport ali 161 Maiden Lane in obenem eden od tistih, zgrajenih v tako priljubljenem slogu supervitkih nebotičnikov, ki se do vrha nagiba za tri palce. Za nebotičnike, ki temeljijo na skalnati podlagi, sicer študija ne predvideva ogroženosti, razen če bi bila skala razpokana. Skalo naj bi načenjal predvsem sistem podzemnih voda, ki vodi v pokanje skalnate podlage. Parsonsova študija sicer poudari, da dober sistem odvajanja podtalnice obstaja samo na Long Islandu. Razlogi za pogrezanje niso docela pojasnjeni. Medtem ko v zvezi s spodnjim Manhattnom poudarjajo tudi težo nebotičnikov, tega ni mogoče trditi za predele v Brooklynu, Queensu in severnem predelu otoka Staten, ki prav tako v kontekstu širšega New Yorka izkazujejo nadpovprečno pogrezanje.«

Je NYC mogoče rešiti

»Z vprašanjem ogroženosti New Yorka so se do zdaj ukvarjali tudi arhitekti in urbanisti drugje po svetu. Pred nekaj leti je na beneškem arhitekturnem bienalu odmeven projekt predstavil danski arhitekt Bjarke Ingels. Spodnji Manhattan bi obdali z zelenim pasom, rekreativnimi površinami z drevesi, ki tolerirajo slano vodo. Vse skupaj so razvili v skladu z znano starogrško mislijo, da družba postane 'velika', ko starci zasajajo drevesa in vedo, da ne bodo nikoli sedeli v senci njihovih krošenj. Pa ne gre le za pogrezanje. Klimatologi opozarjajo, da lahko v prihodnosti pričakujemo več tornadov. Kazalnik tega je bil tudi tornado Ida leta 2021, ki je preobremenil sistem odvajanja vode in deli New Yorka so bili ponovno pod vodo …« (Vir: članek Polone Balantič na MMC RTV SLO) Ne vem, kaj naj porečem. Najbolje, da grem sam pogledat, kako je s tem.