Dve veliki noči, usodni za tunjiško cerkev

Tunjiške zgodbe (44)

Marsikaj še vemo o hudem velikonočnem ljubljanskem potresu. Ta dan, 14. aprila 1895, malo čez 8. uro zvečer, ko je bila večina ljudi že v posteljah, se je močno streslo. Ljubljana se je skoraj vsa porušila in tudi vasi severno od Ljubljane. Kmečke hiše, ki so bile tedaj v večini še lesene, so jo bolje odnesle. Sedem ljudi je tedaj v potresu umrlo. V Tunjicah je potres naredil največ škode na 120 let stari cerkvi. Na vsem zidovju so nastale velike razpoke. Veliko ometa je tudi odpadlo. V cerkvenih zapisih lahko preberemo, kako so se lotili popravila. V razpoke so vzidali kontenino, to je močno blago, ki še danes lepo zakriva poškodbe tudi po več kot 125 letih. Ta popravila so domači zidarji opravljali kar nekaj let. Verniki pa so zbirali denar za velike stroške.

Druga nesrečna velika noč je vas doletela na veliko nedeljo leta 1929, ob štirih popoldne. Tedaj je eden od mladih pritrkovalcev menda odvrgel ogorek cigarete iz zvonika na leseno kupolo cerkve. Od tega se je streha, tedaj pokrita s hrastovimi skodlami, vžgala. Nastal je eden največjih požarov na Gorenjskem. Kamniški gasilci so se trudili spraviti vodo iz potoka na kar visok hrib, kar pa jim z »motorkami« ni uspelo. Ljudje so nosili vodo v škafih, da je požrtvovalnim vaščanom uspelo rešiti zvonove v obeh zvonikih. Gorelo je celo noč in še v ponedeljek dopoldne. Pogorelo je celotno ostrešje kupole in obeh zvonikov do samega zidovja. V ponedeljek so ljudje od blizu in daleč hodili ogledovat škodo, ki jo je povzročil požar. Domačini so začeli takoj zbirati denar na različne načine za obnovo te romarske cerkve sv. Ane. Dva naša rojaka, ki pa sta živela v Ljubljani, sta se zavzela za pomoč. Prvi, umetnostni zgodovinar dr. France Stele, je naprosil nekaj denarja od države. Drugi, arhitekt in gradbeni inženir France Vrhovnik, pa je naredil vse načrte za obnovo cerkve z bakreno kritino kupole in zvonikov. Stroške so tedaj ocenili na 500.000 tedanjih dinarjev. Domači tesarji so kupolo takoj za silo pokrili z deskami. Nato pa so v Medvodah najeli kleparje, da so jo oblekli z bakrom. Z velikim odrekanjem so vaščani naredili svojo lepotico še lepšo, kot je bila prej.

(Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 8. julij 2009 / 07:00

Obletnica sorške kulture

Kulturno umetniško društvo Oton Župančič Sora letos praznuje 60 let delovanja.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Jesenski lepotni prvenec

Licenčna oddaja, resničnostni šov Slovenski top model je prišel na male zaslone minuli teden in v čast lansiranja šova je televizija TV3 na Ljubljanskem gradu za povabljene in medije pripravila z...

Nasveti / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Piramidni lepotec

Veliki Draški vrh (2243 m) - Legendarni Tine Mihelič ga je označil za mladostniško vitkega in elegantnega. Gora, vrhunske oblike, na katero ne vodi nobena markirana pot. Idilični razglednik.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Velika škoda v kmetijstvu

Ljubljana - Nedavne poplave so po prvi oceni kmetijske svetovalne službe prizadele okoli trideset tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, največ v Posavju, ob Krki, Sotli, v Zasavju...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Na začetku naj bi promocijo plačevala država

Kranj - Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so ga pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvideva, da bi denar za promocijo zagot...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Povprečna letina sadja

V sadovnjaku Resje (KGZ Sava Lesce) bodo letos pridelali od 550 do šeststo ton sadja. Spomladi naj bi na novo zasadili dva hektarja nasada.