V svetu žičnatih mrež
V Galeriji Pogled v Kamniku je na ogled zanimiva razstava likovnih del ter hkrati prostorske postavitve umetnice Jasmine Nedanovski iz Bele krajine. Razstava z angažiranim pogledom na aktualni čas bo na ogled do 9. septembra.
Poletje je čas za počitek, a tudi za razmislek o tem in onem, kar nam prinaša življenje na tem planetu, naj gre za naše lokalno okolje ali pa svet v globalnem smislu. A preden se podamo nekam v prijetno senco, velja usmeriti pogled v Galerijo Pogled v Kamniku, ki sodi v okvir Medobčinskega muzeja Kamnik.
Tokrat v njej gostuje magistrica likovne umetnosti Jasmina Nedanovski, ki prihaja iz Bele krajine. Je članica Društva likovnih umetnikov Dolenjske, sodeluje na skupinskih razstavah in likovnih kolonijah ter vodi delavnice za otroke in odrasle. Njena dela so v zbirkah Galerije Božidar Jakac v Kostanjevica na Krki, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Belokranjskega muzeja v Metliki in v zasebnih zbirkah. Sicer poučuje na osnovni šoli v Metliki, živi in ustvarja pa v kraju Gradac v Beli krajini.
V Pogledu se Jasmina Nedanovski tokrat predstavlja s projektom s pomenljivim naslovom Nismo krivi? Kot je zapisala kustosinja razstave in vodja galerije Saša Bučan, se umetnica v projektu s sijajno občutljivostjo in minimalizmom dotika še ene, že več kot desetletje pereče teme večnih vojn in posledično migracij, ki se vsakodnevno rojevajo in umirajo, a vendarle divjajo z močjo, ki je nihče ne uspe ali pa niti ne želi ustaviti. Umetnica ob tem ugotavlja, kako posamično vojno območje po nekaj dneh preneha biti novica v osrednjih poročilih, rezultat vojn pa so vendarle valovi priseljencev, migrantov, ki živijo »življenje iz kovčka«. Kot poudari, gre za življenje brez dostojanstva z neprestanimi zavrnitvami. Svet si pred tem vse prevečkrat zatiska oči.
Na stenah galerije so na ogled likovna dela, v prostor pa je umetnica namestila ležalnike z različno potiskanimi prevlekami za sedenje oziroma ležanje. Na neki način nam v galerijske prostore postavlja žičnate ograje, mreže, na katere se postopoma ujemajo insekti, druge živali in tudi ljudje, kar ponazori z močno rdečo barvo, s katero prekriva posamične dele mrež.
»Jasminine grafike, na katerih se raztezajo mreže, nas postavljajo v položaj posameznika, ki je obstal pred zadnjo postajo, kjer bi lahko vstopil v svetlejši jutri. Kdo vse se je ujel v te mreže, ki naj bi varovale naše sobane miru, lahko samo ugibamo,« ob razstavljenih delih Jasmine Nedanovski razmišlja Saša Bučan.
Ob mrežah je avtorica postavila več udobnih ležalnikov, na katere lepi dele mrež, pomenljive besede in stavčne zveze, ki jih med drugim lahko preletavamo v neštetih papirnatih blokih – knjigah umetnika, v katere je umetnica vsakodnevno zapisovala pomenljive izrečene, slišane, zapisane in prebrane dele dogodkov v različnih medijih. Ležalniki so pravzaprav metafora za naše preizpraševanje o vsem, kar se dogaja, a hkrati tudi metafora in kritika na družbeno premalo odzivno, celo neaktivno delovanje in večno sprenevedanje pri problematikah, ki lahko danes, jutri, nekega dne zadevajo tudi nas. »Kakšen bo svet, če bomo ostali tiho?« sprašuje Jasmina Nedanovski.