Poljščine ponekod povsem uničene
Na območjih, ki jih je prejšnji torek toča najbolj prizadela, so nekatere poljščine povsem uničene. V kmetijski svetovalni službi ne priporočajo nove setve koruze, saj je tveganje preveliko.
Nasade, posevke in plodove je sicer možno pred točo in drugimi ujmami zavarovati, vendar je takšnih zavarovanj še bolj malo, četudi država po novem k zavarovalni premiji prispeva 60 odstotkov.
Bled – Toča je povzročila veliko škode v kmetijstvu, največ – razumljivo – na območjih, kjer je padala najbolj močno, to je v vaseh v okolici Bleda ter na območju Dupelj in Podbrezij. Kmetijski svetovalci so si že ogledali stanje na terenu, svetujejo pa tudi kmetom, ki sprašujejo, kako naj ukrepajo. »Kličejo nas predvsem glede tega, kaj naj naredijo z močno poškodovano koruzo,« je dejal Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.
»Za ponovno setev je že zelo pozno, pridelava bi uspela le v primeru optimalnih vremenskih razmer vse do novembra, kar pa je malo verjetno, zato je bolj pametno posejati travno-deteljne mešanice. Pri malo manj poškodovani koruzi je smiselno počakati nekaj dni, da se vidi, ali se bo obrasla,« je dejal Robert Golc in dodal, da je letošnja toča prizadela kmetije še toliko bolj, ker so po lanski suši porabile že vse zaloge krme; k sreči je bila vsaj letošnja prva košnja trave zelo dobra.
Pri novi setvi tveganje preveliko
V četrtek sta si razmere v blejski in gorjanski občini ogledali tudi vodja radovljiške izpostave kmetijske svetovalne službe Tatjana Grilc in specialistka za poljedelstvo Marija Kalan, ki je bila dan prej tudi na prizadetem območju od Dupelj do Žej in na podbreškem polju. Kot ugotavljata, je škoda v kmetijstvu na teh območjih zelo velika. Nekaj koruze je povsem uničene, a v svetovalni službi kmetom kljub temu ne priporočajo nove setve, saj je to povezano s prevelikim tveganjem in tudi stroški. Ali bo julija dovolj moče za kalitev novo posejane koruze, je le eno od tveganj. Četudi izkušnje iz preteklih ujm kažejo, da se koruza po toči zelo dobro obrašča, bo pridelek po oceni svetovalne službe polovico manjši od pričakovanega.
Podobno je pri žitih, toča je na nekaterih njivah naredila »totalko«, tako da kmetom ni preostalo drugega, kot da so ga pokosili ali ga silirali. Klasje ječmena se je ob toči osulo, slama je polegla. Kmetje, ki nimajo dovolj zalog krme za živino, bodo požete njive ječmena posejali s koruzo zgodnejših hibridov. Pri pšenici so najhujše poškodbe na klasju, nekaj zrna je tudi izpadlo iz klasov. Kmetje bodo precej pšenice pospravili za silažo. Ker bo siliranje potekalo pred optimalno zrelostjo, je vprašanje, kako bo to vplivalo na kakovost krme.
Od krompirjeve nadrasti so ponekod ostala le stebla, brez listov. Rastline se bodo počasi obrasle, a bo pridelek manjši. Trava je močno poteptana, toča je ponekod preluknjala bale silaže, zato so jih morali kmetje ponovno ovijati. Večino ribeza na Gorjanskem je toča oklestila na tla, preostalega pa bodo predčasno obrali.
Pet hektarjev pšenice so že pokosili
Kmet Jože Mulej s Sela pri Bledu je v petek povedal, da so pet hektarjev najbolj poškodovane pšenice že pokosili in naredili bale, preostalih deset hektarjev pa so pustili. Pridelujejo tudi štirideset hektarjev koruze: nekaj je toča ni prizadela ali so poškodbe manjše, pet hektarjev je v takšnem stanju, da bo pridelek verjetno za polovico manjši, deset hektarjev pa je zelo poškodovanih. Koruzo bodo pustili, za novo setev se niso odločili. Na travnikih ni škode, otavo so še pred točo pokosili in pospravili.
Hektar ječmena le za slamo
Kmet Jože Smole s Koritnega je povedal, da jim je toča povsem uničila en hektar ječmena. Ječmen bodo pokosili, da bodo imeli vsaj slamo, in potlej posejali koruzo za siliranje ali travno-deteljne mešanice. Pol hektarja ječmena bodo pustili, tam pa bo pridelek za polovico manjši od pričakovanega. Krompirja jim toča ni tako zelo poškodovala in so ga le zaščitili proti plesni, za razliko od nekaterih bližnjih kmetov, ki so imeli »totalko«.
Mreže so jih spet obvarovale
Na sadjarski kmetiji Matijovc v Podbrezjah so že pred 16 leti pretežni del sadovnjaka zaščitili z mrežami proti toči. Doslej so jim mreže obvarovale sadno drevje pred točo že sedemkrat, nazadnje pred dnevi, tako da so se jim tudi finančno že dobro poplačale. »Škoda po toči je le v nezaščitenem delu sadovnjaka, tam bo pridelek manjši oziroma bo sadje predvsem za predelavo,« je dejal Janko Jeglič in dodal, da je nekaj škode tudi na poljščinah.
Solato bodo posejali na novo
Na kmetiji Marka Kuharja v Zgornjih Dupljah se ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave. Tam, kjer je bilo najhuje, imajo rastlinjak in ni bilo škode, pri pridelavi na prostem pa jim je toča najbolj poškodovala solate, kapusnice, čebulo in zeleno. Upajo, da se bodo vrtnine obrasle, poškodovano solato pa bodo zmulčali in posejali na novo. »Škodo bomo prijavili, a upanje, da bi kaj dobili, ni veliko,« pravi Marko.
Še sreča v nesreči
»V toči smo jo še kar dobro odnesli, močno nam je poškodovala le okrog 0,6 hektarja nasada krompirja med Žejami in Dupljami. Če bi bil pas toče le petsto metrov nižje, pa bi bila škoda občutno večja,« je dejal Ivan Štular iz Strahinja, ki sicer prideluje krompir na petdesetih hektarjih, poleg tega pa tudi čebulo in žita.