Košnja po starem še vedno živi
Turistično društvo Tuhinjska dolina je že dvanajstič zapored v apartmajskem naselju Term Snovik pripravilo prikaz košnje po starem. Na prireditvi z etnološkim pomenom prepletejo tradicijo s sodobnimi trajnostnimi vidiki.
Snovik – Prvo junijsko soboto so kosci že ob 6. uri zjutraj nabrusil kose z namenom, da na star način pokosijo približno dva hektara travnate površine nad apartmajskim naseljem Term Snovik. Kot je povedal predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar, je bila letos udeležba koscev rekordna, zbralo se jih je kar 16. Prvič se jim je pridružilo še pet grabljic, ki so poskrbele, da je bila pokošena trava takoj spravljena na kupe in pripravljena za odvoz. »Kosci prikažejo, kako je to kmečko opravilo potekalo v preteklosti, poleg tega poskrbijo za urejenost narave na okolju prijazen način, saj pri tem uporabljajo le svoje roke in kose. Hkrati pa dokažejo, da je tovrsten način še vedno živ in da v časih, ko večino del opravljamo s stroji, še vedno so posamezniki, ki znajo poprijeti za koso in ročno pokositi travo,« je dejal Hribar in dodal, da nekaj pokošene trave namenijo za hranjenje živine, nekaj je posušijo za seneno kopel, z enim delom pa bodo zatravili površino.
Dogodek združuje prijetno s koristnim, saj se kosci obenem družijo in obujajo spomine. Eden izmed njih Franc Šuštar, član Kulturnega društva Srednja vas, nam je pojasnil, kako se je rodila ideja o prikazu košnje po starem. »Pred 22 leti sem na roke kosil travo na bregu za domom, med tem me je poklical sosed z vprašanjem, ali se bojim za klobaso in šilce, ker jih ne povabim, da bi pomagali. Tako smo že naslednje leto združeni kosili pri meni doma, ob tem pa smo podali pobudo, da kosimo še v Snoviku,« je pojasni.
Za košnjo po starem mora biti po Šuštarjevih besedah kosa dobro nabrušena. »Najlažje se kosi zgodaj zjutraj in ob dnevih, ko je trava malce rosna, saj če je teren suh, je trava težka. Breg sicer predstavlja oteževalno okoliščino, a vseeno je treba poskrbeti, da se te površine ne zarastejo. Hkrati pa je to neke vrste rekreacija in priložnost ta druženje,« je dejal Šuštar.
Da pa koscem in grabljicam niso pošle moči, je z okrepčilom poskrbela članica turističnega društva Manja Žebaljec, ki se je letos prvič pridružila tudi kot grabljica. »V preteklih letih sva z možem travo kasneje sama odpeljala, običajno je je bilo za tri traktorske prikolice. Količina je sicer odvisna tudi od vremena, lani je bilo denimo zelo sušno, zato je bilo trave manj. Letos je pretežno deževno, zato trava dobro raste,« je dodala.