Brezplačna kosila za vse šolarje čez štiri leta
Državni zbor je odločil, da bodo od 1. septembra 2027 šolska kosila brezplačna za vse šolarje, že z letošnjo jesenjo pa za otroke iz socialno najšibkejših družin.
Z zakonom je tako predviden pilotni projekt osrednje šolske kuhinje, kjer bi lahko pripravili večje število zdravih obrokov za več vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Ljubljana – Državni zbor je v sredo sprejel predloga sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, s čimer bodo do brezplačnega kosila od 1. septembra 2027 upravičeni vsi šolarji, že z naslednjim šolskim letom pa se bo pravica do polne subvencije razširila na otroke, ki živijo v gospodinjstvih, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Otroci, katerih starši so v petem dohodkovnem razredu, bodo imeli pravico do 50-odstotne subvencije od septembra 2024, potem ko poslanci niso podprli dopolnila, da bi to pravico uveljavili že z letošnjim septembrom.
Uzakonitev brezplačnega šolskega kosila je sicer predlagal Inštitut 8. marec. Po prvotnem predlogu, ki so ga v inštitutu vložili s pet tisoč podpisi državljanov, bi brezplačna kosila za osnovnošolce uvedli že z letom 2024. A so poslanci prisluhnili vladi, ki je opozorila, da veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil, do česar bi po uveljavitvi sprememb prišlo. V inštitutu so kasneje predlagali, naj se potem uveljavitev brezplačnih kosil za vse učence premakne v leto 2026, a so poslanci tudi to dopolnilo zavrnili.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Borisa Černilca je treba pred uvedbo zagotavljanja kosil v okviru javne službe ugotoviti, ali je z drugačno organizacijo dela mogoče premostiti prostorske težave in težave z vedno večjim pomanjkanjem kadra, s katerimi se srečujejo šole. Z zakonom je tako predviden pilotni projekt osrednje šolske kuhinje, kjer bi lahko pripravili večje število zdravih obrokov za več vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na podlagi izsledkov navedenega projekta bo mogoče oblikovati tudi ustrezne kadrovske normative, je pojasnil.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke

