Solidna letina krompirja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / / 10:05

Nasadi krompirja so v primerjavi s prejšnjimi leti malo v zaostanku, kaže pa, da bo letina solidna, je na Dnevu krompirja ugotavljal dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Vodice – Kmetijski inštitut Slovenije je minuli petek pripravil tradicionalni Dan krompirja. Pod vodstvom dr. Petra Dolničarja so si pridelovalci na polju v Vodicah ogledali krompirjeve poskusne nasade, ki jih izvajajo v okviru konvencionalne pridelave, na ekološkem poskusnem polju v Jabljah pri Mengšu pa poskuse s sortami za ekološko pridelavo. Spoznali so nove sorte in program žlahtnjenja krompirja ter se pogovorili o razmerah za rast in izzivih pri pridelavi krompirja. Po prepovedi uporabe sredstva reglone je zelo aktualna tema uničevanje krompirjevke, zato so prikazali mulčenje oz. mehansko uničenje krompirjevke. Dolničar pravi, da sicer za zdaj kaže na solidno letino krompirja.

Pozen vznik

Kot je pojasnil, so kmetje krompir lahko zasadili pravočasno, a je zaradi dokaj hladne pomladi in dežja v maju potreboval mesec ali še več za vznik, ki je bil tako precej pozen. Ob oblici dežja je marsikje prišlo tudi do spiranja dušika, zato bi bilo treba določene nasade dognojiti. »Ker je bilo zadosti dežja, krompirji niso razvili ne vem kako močnega koreninskega sistema.« Vlage v tleh je bilo za zdaj še dovolj. Številko gomoljev se po Dolničarjevih besedah giba v solidnem povprečju – od osem do deset na rastlino, odvisno od sorte. Nasadi so malo v zaostanku v primerjavi s prejšnjimi leti in še niso povsod zagrnili vrst.

Pridelovalci že izkopavajo zgodnji krompir, so pa izkop začeli pozneje kot običajno. »Pridelki so za zdaj povprečni,« je razložil in dodal, da bo za pridelke poznega krompirja zelo pomembno, kakšni bodo vremenski pogoji julija in avgusta.

Bolezni in škodljivci

Nekateri pridelovalci so imeli v začetku junija nekaj težav s krompirjevo plesnijo, če krompirjevka ni bila ustrezno zaščitena. V preteklih vročih dneh se je plesen sicer ustavila, a je nevarnost plesni pravzaprav čez celotno rastno sezono, je opozoril. Pridelovalcem svetuje, da se držijo urnikov škropljenja in da menjajo škropiva, sicer pa bo redno škropljenje potrebno tako za plesen kot tudi črno listno pegavost. Da bo pridelek lep, je pomembno, da ohranijo krompirjevko zdravo in vitalno še naslednja dva meseca. Pojavil se je tudi že koloradski hrošč; ponekod so ga mogli škropiti že dvakrat. »Na voljo je nekaj pripravkov, pomembno je, da jih pridelovalci menjajo, ker hrošč lahko zelo hitro razvije odpornost.«

Uničevanje krompirjevke

Posebno pozornost so namenili uničevanju krompirjevke. Prikazali so, kako jo mehansko uničiti s strojem – mulčerjem. Reglone, sredstvo za uničevanje krompirjevke, je namreč prepovedano. »Država je pred nekaj dnevi izdala posebno dovoljenje za spotlight plus, ki pa ga bo možno uporabljati samo na območjih, predpisanih v odločbi oz. kjer je podtalnica globlja od deset metrov. Prodaja bo pod posebnim režimom. Bo pa potrebna kombinacija z mulčenjem, se pravi večji del krompirjevke naprej zmulčiti na 15 centimetrov in potem čez dva, tri dni poškropiti z omenjenim sredstvom za uničenje. Sredstvo bo na voljo v omejenih količinah, zato bodo morali pridelovalci, vsaj večji, poskrbeti, da ga bodo dobili,« je dejal Dolničar.