Naš cilj je vedno zaščita žrtve

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. junij 2023 / 11:33

»Zelo pomembno je, da vzdržujemo ničelno toleranco do nasilja na vseh področjih,« poudarja Kranjčanka Andreja Sušnik, svetovalka v Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer skrbi tudi za koordinacijo prostovoljcev, za kar je prejela posebno priznanje.

Kranjčanka Andreja Sušnik je v Društvu za nenasilno komunikacijo s sedežem v Ljubljani dejavna že od leta 1998. Začela je kot prostovoljka v času, ko je zaključevala fakulteto za socialno delo, sedaj pa je že vrsto let zaposlena v programu za otroke z izkušnjo nasilja in njihove starše. Poleg tega uspešno koordinira prostovoljno delo, Slovenska filantropija pa ji je konec maja ob tednu prostovoljstva podelila posebno priznanje za izjemno podporo prostovoljcem. Lani je bilo v društvu dejavnih 48 prostovoljcev, ki so opravili skoraj osem tisoč prostovoljskih ur, pri čemer nad delom 35 prostovoljcev bdi Andreja Sušnik.

Društvo sicer izvaja različne programe s ciljem preprečevati nasilje v družbi in širiti principe nenasilne komunikacije. Pod okriljem društva delujejo še enota v Kopru, varni hiši za otroke in ženske žrtve nasilja v Ljubljani ter program oz. trening socialnih veščin za moške – povzročitelje nasilja v osmih slovenskih krajih, tudi v Radovljici … »Cilj vseh naših programov je vedno zaščita žrtve,« je pojasnila Andreja Sušnik. Opozorila je tudi na problem medgeneracijskega prenosa nasilnih vedenj. Otroci se namreč učijo s posnemanjem, zato je še toliko bolj pomembno, da starši prekinejo prenos škodljivih vzorcev vedenja. »Moči, ki nam je kot staršem dana, ne smemo zlorabljati za dosego svojih ciljev. Če starš udari otroka, dovoljuje odnos, v katerem nekdo, ki ima moč, to zlorabi nad drugo osebo. In otrok se tega uči. Ko bo v situaciji, da bo on močnejši, morda že jutri, ker bo močnejši nad sestrico ali bratom, bo to moč zlorabil na način, da bo udaril ali užalil.« Spomnila je, da je otrok žrtev tudi takrat, ko je priča nasilju v družini, hkrati pa se nauči, da gre ljubezen z roko v roki z nasiljem.

Društvo izvaja tudi delavnice o nasilju po šolah, a bi bilo preventivi po mnenju Sušnikove treba posvečati še več pozornosti oz. te teme vključiti že v redni šolski kurikul. Opaža, da si na nekaterih šolah zatiskajo oči pred nasilnimi vedenji ali pa jih ne prepoznajo in jih razumejo kot neko običajno komunikacijo med otroki. Na delavnicah veliko pozornosti posvečajo ozaveščanju otrok, kako ukrepati, če so priče nasilnih dogodkov, in kako se upreti povzročitelju nasilja. Zelo pomembno se ji zdi tudi ozaveščanje o medvrstniškem nasilju na spletu. Kot je poudarila, pa bodo starši naredili največ, če bodo z otrokom ohranjali dober odnos. »To je največja zaščita. Nikoli ne moremo otroka toliko kontrolirati, da bi lahko preprečili, da bo zašel v težave, lahko pa ustvarimo odnos, da bo prišel k nam, ko bo v težavah.«

Otrokom, ki so žrtve ali povzročitelji nasilja, marsikdaj pa oboje, v društvu poleg svetovalk pomagajo še prostovoljci. Ti oktobra opravijo usposabljanje, nato pa se celo šolsko leto tedensko srečujejo z otroki, običajno v šoli. »Cilj je, da otrok dobi pozitivno izkušnjo z odraslo osebo, ob kateri se počuti varnega, da brez ovir govori o svojih mislih, čustvih. Pomembno je, da je prostovoljec ob otroku, ko je težko, da zmore z njegovimi čustvi, z njegovo stisko. Na ta način se otrok uči prepoznavati svoja čustva, jih ubesediti in tudi kontrolirati.«

Andreja Sušnik je še opozorila, da bi morala država bolje poskrbeti, da bi imeli otroci v stiski konstantno na voljo strokovno pomoč – brez izredno dolgih čakalnih dob. Čeprav se neredko sliši tudi, da se država preveč zanaša na prostovoljce in da ti delujejo na področjih, za katera bi morala poskrbeti sama, pa Andreja Sušnik meni, da se prostovoljnega dela vseeno ne da nadomestiti s strokovno pomočjo. »Tu gre za zelo vzajemen proces. Ne velja samo, da otroci potrebujejo prostovoljce, velja tudi obratno.« Nekatere prostovoljce zanima to področje, spet drugi v rednih službah pogrešajo delo z ljudmi, hkrati pa ob tem dobijo ogromno praktičnega znanja o komunikaciji, je še poudarila.