Prometna jara kača

Za letošnje poletje po Evropi napovedujejo izjemno turistično sezono. Sezono presežkov. Morda res, če odslikamo že nekaj junijskih koncev tedna, ko so se po naših cestah vile kolone pločevine. Takšnih prizorov jare kače ne vidimo več samo na avtocestah, kajti v neizmerni gneči ubiramo tudi 'obvoze' po lokalnih poteh. Tujci in domačini. Nekateri tujci, naveličani poti za seboj (ali pa v izogib vinjetam), čakanja v kolonah in še dolgih kilometrov pred sabo; mi, ko se nam pot do doma ali do službe podaljša nerazumno dolgo. Všečna je sicer ideja, najmanj za nas slednje, o trajnostni mobilnosti, krepitvi javnega prevoza. Najbolj si želim, pa ne nekje v daljni prihodnosti, dostopnih železniških prog, saj sem vožnjo z vlakom prakticirala že davno, ko sem se v službo vozila še v Ljubljano. Ne prav dolgo nazaj sem se iz Kranja v Zgornjesavsko dolino službeno namesto po avtocesti, dokler je ne zmanjka, z avtom peljala po stari cesti; vsaj peljala sem se in ne stala v gneči. Premišljevala pa sem ob tem, kako se ob vseh takšnih tranzitih počutijo prebivalci tamkajšnjih krajev, ne glede na to, da imam vsaj 'ta domačo' registracijo.

Tudi proti mejnemu prehodu Ljubelj so se na junijski konec tedna že vile kolone vozil. »Večine tranzita, ki poteka po tej trasi, mesto Tržič kot turistična destinacija ne zanima, saj gre večinoma za domače oziroma okoliške prebivalce ali pa turiste, ki imajo že določen cilj,« so povedali na Občini Tržič, prepričani, da na zastoje poleg obnov, ki potekajo na gorenjski avtocesti, zapiranja predora Karavanke in raznih obvozov (žal) močno vpliva tudi avstrijska mejna kontrola, ki preverja dokumente.

Pred dnevi sem z avtoceste zavila na Lipce. Pa gledam in še enkrat pogledam, ali vidim prav. Ljudje so na avtocesti stali v koloni, pri nekaterih pa je bila očitno taka nuja, da so malo potrebo opravljali kar ob cesti. V bistvu zaradi varnosti niti iz avta ne bi smeli izstopiti, a kako naj takšno nujo sploh preprečimo?

Dela na cestah in posledično zastoji v toplejših mesecih niso slovenska posebnost. To ve vsak, ki potuje in mora s tem računati. Se založiti z vodo, animirati otroke, če so v vozilu. In staviti na svojo potrpežljivost ter predvideti nepredvideno. Ustvarimo tudi reševalni pas na avtocesti. Pred dnevi sem se po njej v gneči peljala iz Postojne proti Ljubljani, velika večina je to zgledno upoštevala, razen zares redkih izjem, ko jim je bil reševalni pas bližnjica do cilja. S slovenskimi registracijami. Za kakšno ceno?

Za konec še: osebno mi je še bolj grozna preštevilna pločevina v neokrnjenem naravnem okolju, kot so alpske doline. Na to se da vplivati, če je le volja. Čisto do povsod pa z avtom res ne gre.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. oktober 2020 / 15:00

V Ameriki je nujno dvoje: umreti in plačevati davke

Jurček Žmauc, predsednik Slovensko-ameriškega poslovnega združenja v Clevelandu, o tem, kaj čaka slovenska podjetja, ki želijo vstopiti na trg ZDA.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

S kladivom in žeblji do čipke ...

Arhitektka in oblikovalka žirovskih korenin Manca Ahlin, ki že šesto leto živi in ustvarja v New Yorku, je za tamkajšnjo mediteransko restavracijo izdelala pregrado iz čipk. Za izdelavo 120 kilogramov...

Razvedrilo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Družba za prijatelje

V Festivalni dvorani na Bledu je nastopil Andrej Šifrer z glasbenimi gosti, za posebno vznemirjenje pa je poskrbela sredina slavnostna premiera filma Spectre v kranjskem Cineplexxu.

GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

Z glino skozi težke dni

Ko se je pred dobrim desetletjem znašla v težkem življenjskem obdobju, prežetem s tesnobo in napadi panike, je Petra Nabernik v roke vzela glino in iz nje nenačrtovano oblikovala – punčko. Do danes ji...

Naklo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Investiral svojo žepnino

Sedemnajstletni gimnazijec Jaka Majnik je postavil svoj prvi čebelnjak, v prvi veliki projekt pa je vložil svojo žepnino oziroma prihranke.

Gospodarstvo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem, na blejskem pa bratje Robič iz Gozda - Martuljka.