Stara glasba za današnji čas

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 18. junij 2023 / 17:21

Na letošnjem, že 41. Festivalu Radovljica se bo med 5. in 22. avgustom zvrstilo deset koncertnih sporedov z repertoarjem od 12. do poznega 19. stoletja. Na njih bo nastopilo 43 umetnikov iz 14 držav. Skozi desetletja se je izoblikovalo stalno festivalsko občinstvo.

Festival Radovljica je sinonim za tradicijo in kakovost. V štirih desetletjih je dosegel širšo prepoznavnost tako pri občinstvu kot strokovni javnosti ter visoko stopnjo podpore ministrstva za kulturo, vsa leta pa ga podpira tudi domača Občina Radovljica.

Bogato desetdnevno koncertno dogajanje v tem slikovitem srednjeveškem mestu poteka vsako leto v avgustu, nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Spored festivala že 17. leto zapored oblikuje umetniški vodja Domen Marinčič. Letos se bo med 5. in 22. avgustom na Festivalu Radovljica zvrstilo deset koncertnih sporedov z repertoarjem od 12. do poznega 19. stoletja. Na njih bo nastopilo 43 umetnikov iz 14 držav. Osem koncertov bo v Baročni dvorani Radovljiške graščine, po eden pa v cerkvi sv. Petra v Radovljici in v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Na vse koncerte vozi brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja.

Tudi letos vrhunski glasbeniki

Na uvodnem koncertu bo v izvedbi Hanne Marti zazvenela poezija francoske pesnice Marie de France, ki je delovala na koncu 12. stoletja in je zapisala več keltskih legend, ki jih je slišala pri bretonskih minstrelih. Osrednje delo bo zgodba o prevaranem volkodlaku Bisclavretu. Na drugem koncertu bo Festivalski baročni orkester pod vodstvom Domna Marinčiča izvedel oratorij Judita Alessandra Scarlattija. V glavnih vlogah bosta nastopila sopranistka Ulrike Hofbauer in kontratenorist Alex Potter. Nekaj dni pozneje bomo slišali komorne koncerte Françoisa Couperina s solistko na kljunasti flavti Matejo Bajt. Šestčlanski vokalni ansambel La Compagnia del Madrigale je pod naslovom Škofovi najljubši madrigali sestavil spored italijanskih madrigalov, ki so jih nekoč hranili v arhivu ljubljanske stolnice. Ta koncert nadaljuje večletni cikel, posvečen repertoarju, povezanemu z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Ob sijajnih orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja bodo zazvenela arije z obligatno pozavno, ki so nastale v začetku 18. stoletja na Dunaju. Trio Le Filigrane nekatere izmed njih izvaja prvič v sodobnem času in med avtorji je sam cesar Jožef I. Flavtistka Anne Freitag in fortepianist Gilad Katznelson bosta na zgodovinskih glasbilih izvajala glasbo 19. stoletja, od Schuberta do Reineckeja. Ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer je sestavil spored, ki sega od najzgodnejših objavljenih tabulatur za to glasbilo do skladb Giacoma Gorzanisa, ki je igral plemičem na Kranjskem, tudi radovljiškemu graščaku Mavriciju Dietrichsteinu. Španska pianistka Rosalía Gómez Lasheras bo na klavirju iz leta 1856 igrala fantazije iz prve polovice 19. stoletja, tudi dela skladateljic Hélene de Montgeroult in Clare Schumann. Na festivalu je bilo v minulih letih mogoče slišati že šest celotnih zbirk Johanna Sebastiana Bacha in ta cikel bosta letos nadaljevala Erich Höbarth in Aapo Häkkinen s šestimi sonatami za violino in obligatni čembalo. Sklepni dogodek festivala bo glasbena komedija na podlagi slikovitega pamfleta Huberta Le Blanca iz leta 1740, ki opisuje boj med aristokratskimi glasbili starega režima in sodobnejšimi italijanskimi virtuozi na violini in violončelu. Med nastopajočimi bodo violončelist Enrico Bronzi, gambist Vittorio Ghielmi in igralec Boris Ostan. Tudi letos bo potekala delavnica kljunaste flavte pod vodstvom Mateje Bajt.