Znanstveni posvet Škofja Loka 1050

Besedilo: Klara Mrak
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 12. junij 2023 / 16:27

Uvertura v enomesečno praznovanje 1050. obletnice nastanka loškega gospostva je bil na prvi junijski dan znanstveni posvet Škofja Loka 1050.

Z darovnico z datumom 30. junij 973 je freisinški škof Abraham pred 1050 leti od nemškega cesarja Otona II. dobil v dar ozemlje Selške doline in del Sorškega polja. V darovnici so prvič zapisana imena krajev Loka, Žabnica, Suha in Selca.

Muzejsko društvo (MD) Škofja Loka in Občina Škofja Loka sta na posvet, ki je poglobljeno analiziral zgodovino območja, povabila eminentne goste, ki so obujali čase, prostor in okoliščine, ki so pripeljali do tega pomembnega dogodka. Na znanstvenem posvetu pod častnim pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so sodelovali izjemni poznavalci tega zgodovinskega obdobja: ddr. Igor Grdina, ki je spregovoril o cesarstvu in Cerkvi med Augsburgom in Wormsom, dr. Metod Benedik je predstavil cerkveno-politične okoliščine, v katerih je nastalo loško gospostvo, dr. Matjaž Bizjak je osvetlil freisinško loško gospostvo v srednjem veku, ddr. Miha Markelj pa je spregovoril o zasledovanju kontinuitete najstarejših naselitvenih vzorcev loškega območja v obdobju med halštatom in visokim srednjim vekom. Ob koncu pa je mag. Sergej Valijev obudil spomine na drugi Brižinski spomenik – pridigo o grehu in pokori.

Kot je povedala predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič, so skušali z različnih vidikov osvetliti, kakšen je bil ta čas pred 1050 leti. »Sprašujemo se o tem, kakšno je bilo naše ozemlje in kako je nato to gospostvo, ki je nastalo pred 1050 leti, živelo, delovalo. Kako je kot celota delovalo kar osemsto let, kar je pravzaprav tudi unikum v slovenskem prostoru, saj je bilo to res največje sklenjeno ozemlje, ki je toliko časa trajalo, nikjer na Slovenskem ni bilo tako velikega strnjenega posestva in niti ne tako dolgotrajnega in tako kompaktnega.« Janežičeva je dodala, da se v vsem času ni kaj dosti spreminjalo. »Tu je bil freisinški škof, ki je bil pravzaprav posvetni vladar, ne cerkveni, saj smo cerkveno spadali pod Oglej. Škof tu ni živel, imel pa je glavarje, ki so upravljali to njegovo posestvo.« Glavni namen gospostva je bil donos, zato se je tudi zelo hitro se začelo naseljevanje, da je bila poselitev čim večja in s tem tudi večja donosnost. »Želimo osvetliti upravni in naselitveni vidik in kaj pomenita za današnji čas; ali se mogoče tudi nam ta 800-letna povezanost kaj pozna, da smo tako strnjeno skupaj živeli, seveda tudi z novimi naseljenci, ki so prihajali: Tirolci, Bavarci, Korošci …«

Znanstveni posvet je bil posvečen 120. obletnici rojstva zgodovinarja dr. Pavleta Blaznika, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Muzejskega društva Škofja Loka, ki je večino svoje znanstvene poti posvetil prav nastanku in življenju loškega gospostva. »Zelo veseli in počaščeni smo, da je SAZU prevzel častno pokroviteljsko in se zelo zaveda tega, kako pomembni so bili naši predhodniki v Muzejskem društvu, veliko je pri nas že bilo akademikov, ki so delovali in osvetljevali zgodovino tega območja.«