Do kredita tudi z nižjimi dohodki

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 9. junij 2023 / 10:01

Banka Slovenije je razrahljala omejitve pri kreditiranju prebivalstva, s čimer se bo povečala kreditna sposobnost tistih s prihodki do povprečne plače.

Ljubljana – Banka Slovenije je novembra 2019 sprejela makrobonitetni ukrep, ki onemogoča kreditiranje osebam, ki jim po plačilu mesečnega obroka kredita ostane manj od seštevka 76 odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Kot je na sredini novinarski konferenci pojasnil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc, je minimalna plača v preteklosti naraščala, še posebno precejšen dvig v začetku leta pa je znatno vplival na delovanje makrobonitetnega ukrepa, kot je bil zamišljen ob njegovi vzpostavitvi. Kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače se je namreč zaradi dviga minimalne plače pomembno zmanjšala.

K iskanju rešitev so skupaj z ministrstvom za finance pristopili že pred časom, po spremembi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema pa kreditna sposobnost ni več nujno vezana na zakonodajo s področja izvršbe. Nova spodnja meja kreditne sposobnosti bo po novem temeljila na minimalnih življenjskih stroških (povečanih za znesek za vzdrževane družinske člane), ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki. Od 1. julija dalje, ko sprememba stopi v veljavo, bo torej znesek minimalne kreditne sposobnosti znašal 745 evrov namesto trenutnih 915 evrov.

»Osnovna ideja našega ukrepanja je bila, da prepoznamo kreditno sposobnost tudi tistemu ozkemu krogu ljudi, ki te možnosti trenutno nimajo, pa so po naši strokovni presoji vseeno zmožni odplačevati ustrezni znesek kredita,« je povedal Dolenc.

Uvedli so še tri spremembe. Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se bodo po novem upoštevali tudi otroški dodatki in nekateri drugi socialnovarstveni prejemki, omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca (DSTI) bo 50 odstotkov ne glede na višino dohodka, zaradi prilagoditev minimalnih kreditnih standardov pa se znižuje odstotek dovoljenih preseganj zgornje ravni DSTI z desetih na tri odstotke.