Dediščina, ki nas bogati in uči
Dvajsetega maja, ob obletnici rojstva Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva, bomo šestič praznovali svetovni dan čebel, ki so ga Združeni narodi leta 2017 razglasili na pobudo Slovenije. Novo veliko priznanje je vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Radovljica – Slovesna podelitev listine o vpisu čebelarstva na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je bila v Radovljici. »Dogodek, ki smo ga gostili v Čebelarskem muzeju ob dnevu Zemlje, je bil veličasten. Zgodovinski za Slovenijo,« je prepričana dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine. »Vpis Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je priznanje vsem generacijam čebelarjev. Tudi tistim, ki so slovensko čebelarstvo ponesli v svet. Je izjemnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za svet. Čebelarska dediščina ima bogato zgodovino, ki je močno prepletena s kulturo in umetnostjo.« Kot je še poudarila, je čebelam in čebelarstvu v času podnebnih sprememb treba posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo. »Danes pa pomemben segment čebelarstva predstavljajo še urbani čebelnjaki.«
Ob svetovnem dnevu čebel bo radovljiški muzej tradicijo čebelarstva predstavil v Pragi. »V Narodnem kmetijskem muzeju pripravljamo mednarodno razstavo, na kateri bomo predstavili čudoviti svet kranjske čebele, slovensko dediščino čebelarstva, pomen čebel kot opraševalk.« Tudi sicer je letošnje leto po besedah sogovornice mednarodno obarvano. »Po predstavitvi na Dunaju in v pobratenih čeških Ivančicah potujemo z razstavo o čebelah in čebelarski dediščini v Berlin, kjer bomo skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem eno leto gostovali v Mestnem muzeju. Pokazali bomo prav vse naše teme, od panjev, čebelnjakov, poslikanih panjskih končnic, kranjske čebele, sveta opraševalcev do modnega oblikovanja na temo čebel.«
V Čebelarskem muzeju pa bodo svetovni dan čebel zaznamovali z razstavo Posavskega muzeja Brežice, ki poudarja ženske v čebelarstvu. »Predstavlja zanimivo čebelarko Slavo Račič (1920–2019), ki je za svoje čebelarsko delo prejela odlikovanje reda Antona Janše l. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva, najpomembnejše in najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije. Čebelarila je sama v velikem obsegu, znanje pa intenzivno predajala mladim,« je pojasnila Boletova, tudi avtorica interaktivno-doživljajske razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku, ki so jo v popolnoma prenovljenem muzeju v sodelovanju s številnimi partnerji, institucijami, čebelarji in posamezniki odprli pred dvema letoma. Lani je prejela Valvasorjevo nagrado, mednarodno nagrado Going Green Global in bila nominirana za nagrado za najboljše dosežke slovanskih muzejev Živa.
Stalno razstavo so dopolnili še z istoimensko monografijo, ki je izšla v angleškem in slovenskem jeziku, ter nadgradili s projektom in knjigo Svet opraševalcev. »V sodobnem času se zanimanje za čebele povečuje – ne samo zaradi njihovega pomena pri opraševanju rastlin, temveč tudi zaradi vse večjega zavedanja o njihovi ogroženosti. Vendar opraševalke niso samo medonosne čebele, nepogrešljive so tudi druge žuželke: čmrlji, čebele samotarke, metulji in naključni obiskovalci cvetov,« je spomnila dr. Petra Bole.