Upokojenci se bodo odpravili v Bruselj
Še zbirajo podpise za zakon o dvigu pokojnin
Inštitut 1. oktober in iniciativa Glas upokojencev nadaljujeta zbiranje podpisov pod predlog zakona o dvigu pokojnin. Predlagajo dvig pokojnin za dvajset odstotkov za najnižje do pet odstotkov za najvišje, zakon pa bi veljal do sprejetja nove pokojninske reforme. Kot so povedali na sredini novinarski konferenci, so zbrali že skoraj osem tisoč podpisov podpore (za vložitev predloga zakona je potrebnih pet tisoč podpisov), vendar podpornike pozivajo, naj jim do 22. junija, ko se izteče rok, še naprej oddajajo podpise, saj bodo s tem imeli večjo pogajalsko moč. Predsednik inštituta 1. oktober Pavel Rupar je ob tem napovedal, da bodo protestno umaknili predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, za katerega tudi zbirajo podpise, saj jih je z vložitvijo svojega zakona prehitela vladna koalicija. Povedal je tudi, da so zaradi medijske zapostavljenosti v Sloveniji pisali predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, ki jih je po njegovih besedah podprla. Napovedal je tudi, da se bodo z dvema avtobusoma upokojencev odpravili v Bruselj, kjer nameravajo doseči pravico in enakopravnost, če je že ne morejo v Sloveniji. Na novinarski konferenci so tudi pozvali vladajoče, naj se vzdržijo sovražnosti. Kot je pojasnil Rupar, je bil zaradi sovražnih izjav iz vrst vladajoče politike tarča sovražnosti – po četrtem shodu upokojencev so mu razbili okno na avtomobilu, nekdo pa je pljunil njegovega štirinajstletnega vnuka.
Za spomenik osamosvojitve
Pobudo nekdanjega predsednika republike Milana Kučana o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani, ki jo je izrekel minuli petek na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike, sta ta teden podprla tudi predsednik vlade Robert Golob in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle. Slednji je sicer opozoril, da je postavitev takega spomenika sam že leta 2016, ob 25-letnici Slovenije, predlagal tedanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju. Kot je poudaril, obstoječi spomenik revolucije, ki simbolizira nasilen prevzem oblasti, ni simbol naše države, ki se je ravno od tega poslovila z osamosvojitvijo. S Kučanom se strinja, da nas je »prejšnji čas s simbolom, ki ga imamo na Trgu republike, razdelil in da bi moral novi spomenik povezovati«. Premier Golob je podobno poudaril, da je »skrajni čas, da se nehamo deliti in da začnemo delovati skupaj, in če bo ta pobuda in tak spomenik k temu pripomogel, potem bomo lahko vsi bolj zadovoljni«.
Pogajanja s sindikati
V ponedeljek so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja nadaljevali pogajanja o odprtih vprašanjih, tudi o odpravi plačnih nesorazmerij. Po poročanju medijev se je takoj zataknilo pri vprašanju plačnih stebrov, saj vlada še ni predstavila svojega predloga odprave plačnih nesorazmerij. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik so na vladni strani pričakovali, da bodo na tokratnih pogajanjih začeli zapirati odprte zadeve, a se je postavilo vprašanje, ali sploh obstaja konsenz glede prenove plačnega sistema. Vlada želi prenovo graditi na vzpostavitvi plačnih stebrov, ki jih sindikati sicer načeloma podpirajo, a vztrajajo, da mora obstajati primerljivost med posameznimi stebri. Na vladni strani pa si želijo primerljivosti znotraj stebra, medtem ko bi primerljivost med stebri nekoliko razrahljali. V sredo so sicer predstavniki vlade in sindikatov zdravstva in socialnega varstva nadaljevali pogajanja o oblikovanju zdravstvenega plačnega stebra, že v ponedeljek pa so na ministrstvu za javno upravo potekali ločeni usklajevalni sestanki o odpravi plačnih nesorazmerij tudi s sodniki in tožilci.
Policija na protestih kmetov ravnala zakonito
Odbor državnega zbora za notranje zadeve je v ponedeljek ugotovil, da policija z zbiranjem obvestil na terenu o protestih kmetov 25. aprila ni ravnala nezakonito. Kot so pojasnili predstavniki policije, je zbiranje obvestil potekalo po ustaljeni praksi in v skladu z zakonom. »Doslej nismo prejeli nobene pritožbe zoper delo policistov, kar kaže na to, da je bila priprava na varovanje tega javnega shoda kvalitetno opravljena,« je dejal v. d. generalnega direktorja direktorata Gregor Hudrič. Zahtevo za nujno sejo odbora za notranje zadeve so v SDS podali zaradi »nesorazmernega poseganja policije v pravico do mirnega zbiranja in izražanja mnenj«. Poslanci SDS se sicer nujne seje niso udeležili. Kot so pojasnili, zaradi dela na terenu, zato so tudi zaprosili za prestavitev seje, kar pa je bilo zavrnjeno.