Razvoj športa za naslednje desetletje

Z novim razvojnim programom želijo v Bohinju področje športa celovito organizirati, ga oblikovati tako, da bo dostopen predvsem čim širšemu krogu domačinov, ter izkoristiti razvojni potencial športa in vplivati na dvig gibalne aktivnosti prebivalcev.

Bohinjska Bistrica – Bohinjski občinski svet je soglasno potrdil razvojni program športa v občini za obdobje desetih let, s pomočjo katerega bi v Bohinju vzpostavili sodobno športno infrastrukturo, definirali športne centre, njihove vsebine in oblikovali pregleden sistem upravljanja. Ob tem so pripravljavci dokumenta posebej poudarili pomen ozaveščanja o pozitivnih učinkih športa in aktivnega vključevanja občanov ter dostopnost do informacij o športnih programih, ki bi morale biti zbrane na enem mestu.

Boljša dostopnost za občane

Čeprav program vključuje tudi športni turizem, so svetniki kot posebno pozitiven pozdravili pristop, usmerjen v dostopnost za občane vseh starosti in različne pojavne oblike športa.

Sprejeta strategija športa zajema štiri ključna področja: programe športa, športno infrastrukturo, športni turizem in organiziranost športa. Pri slednjem razvojni program opozarja na dejstvo, da Občina Bohinj trenutno nima športne zveze niti zavoda za šport, zato bi bilo v prihodnje ključno, da se definira centralno telo, ki bo koordiniralo vse aktivnosti na področju športa, športnega turizma in infrastrukture. Kot trije možni primeri razvojnih modelov organizacijske strukture so tako v programu navedeni zavod za šport, zavod za šport in turizem ter športna zveza. Osnovni cilj organizacijske strukture športa pa je, da se omogoča ljudem vseh starostnih skupin in socialnih ter zdravstvenih kategorij športno udejstvovanje po meri in interesu njih samih.

Dodatni učitelj športa

Za uresničevanje programov športa so pripravljavci definirali osem ukrepov, ki jih je mogoče uresničevati v okviru dveh modelov, pri čemer osnovni predvideva ohranjanje obstoječega stanja, nadstandardni pa upoštevanje vseh osmih predvidenih ukrepov. Med njimi so vključitev učitelja športa v razredno stopnjo osnovne šole, športno-kulturni programi v času šolskih počitnic, brezplačna vadba otrok in mladine s posebnimi potrebami ter invalidov, dodatno ovrednotenje športnih društev, ki imajo piramidalno strukturo članov, povečanje dostopnosti kakovostne športne rekreacije za starejše, organizacija dogodka Dan športa, povečana sredstva za športno rekreacijo ter financiranje smučarskih vozovnic za otroke in mladino. Za osnovni model bi po trenutnih izračunih morala občina letno zagotoviti 81 tisoč evrov, za nadstandardnega pa 119 tisoč, ugotavljajo avtorji programa.

Igrišča, poligoni, trim steze ...

Na področju javne športne infrastrukture, katere razvoj in ukrepi so primarno namenjeni lokalnemu prebivalstvu, pa dokument predlaga ukrepe, med katerimi so razvoj zunanjih vadbenih parkov, kot so otroška igrišča, otoki športa in trim steze s spremljevalnimi objekti, ureditev kolesarskega poligona in pokritega drsališča in manjšega teniškega centra, prenova dvorane Danica, nadgradnje nogometnih igrišč ter tehnično zasneževanje smučarskotekaških stez in sankališč, pa tudi dokončanje nordijskega centra, ureditev čolnarne ter plesnega centra in skrb za športno dediščino. Za uresničitev navedenega bi občina v naslednjih desetih letih potrebovala od šest do osem milijonov evrov.