Delo mora omogočati dostojno življenje
Vrednote, ki jih moramo čuvati vse dni v letu
Delavke in delavci ter njihovo delo so vrednote, ki jih moramo čuvati vse dni v letu in morajo omogočati dostojno življenje, je bilo osnovno sporočilo, ki sta ga ob 1. maju, prazniku dela, v svojih poslanicah zapisala predsednik vlade Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar. Kot je opozoril predsednik vlade, živimo v času velikih sprememb, novih tehnologij in hitrega razvoja, »pa vendar smo ljudje tisti, ki s svojim delom ustvarjamo pogoje za napredek in blaginjo družbe«. Pravice delavcev v našem delu sveta imajo po njegovih besedah že desetletja posebno družbeno težo. »Ne gre, da bi se hvalili, a v primerjavi z nekaterimi drugimi državami smo dosegli veliko. Seveda ne dovolj.« Poudaril je, da je blaginja, ki nam jo prinaša gospodarska rast, sad prizadevanj vseh nas. »Zato je prav, da se izboljšuje položaj vsakega posameznika, ki tako ali drugače sodeluje v verigi delovnih procesov.« Zato, pravi, so že poskrbeli za visok dvig minimalne plače in dvakratno uskladitev pokojnin. »Med našimi osrednjimi cilji je snovanje sodobnega in spodbudnega delovnega okolja, ki bo podpiralo gospodarske dosežke na eni, enako dosledno pa tudi spoštovanje delavskih pravic na drugi strani.« Predsednica države pa je v svoji poslanici izrazila željo, da bi bil to praznik delavk in delavcev, katerih delo je spoštovano in visoko ovrednoteno tako v duhovnem kot tudi v materialnem pogledu. Meni, da je nesprejemljivo, da nekateri ljudje kljub delu ne zmorejo dostojno živeti, in zato pozdravila napovedane spremembe, ki jih načrtuje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z vlado. Praznik dela moramo po njenih besedah praznovati z zavedanjem in odgovornostjo, da moramo naposled urediti področje dela tako, da bo ljudem omogočalo dostojno, človeka vredno življenje – tako v času delovne aktivnosti kot tudi po upokojitvi.
V veljavi novi pravilnik o poklicnih boleznih
S prvim majem je stopil v veljavo novi pravilnik o poklicnih boleznih, na katerega so delavci v Sloveniji čakali »neverjetnih in nedopustnih trideset let«, kot so ob tem zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Pravilnik opredeljuje poklicne bolezni, dela, pri katerih se pojavljajo poklicne bolezni, pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni, ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Kot je ob tem za STA opozoril izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko, pravilnik sam po sebi ne bo preprečil poklicnih bolezni, pričakujejo pa, da bodo delodajalci zaradi seznama poklicnih bolezni in učinkovitega dela pristojnih organov več vlagali v zdravo in varno delovno okolje. Ob tem je še zagotovil, da namen pravilnika ni uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, pa se po njegovih besedah nimajo česa bati.
Slovenija napredovala na lestvici medijske svobode
Ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, je organizacija Novinarji brez meja znova objavila lestvico medijske svobode, na kateri je Slovenija v primerjavi z lani napredovala za štiri mesta in je med 180 državami zasedla 50. mesto. S tem se je ponovno uvrstila med države z zadovoljivim položajem za novinarstvo, medtem ko je bila lani na 54. mestu in s tem v kategoriji problematičnih držav. Na indeksu medijske svobode se je letos že sedmo leto zapored najvišje uvrstila Norveška, sledijo ji Irska, Danska, Švedska, Finska, Nizozemska, Litva in Estonija, na dnu lestvice pa so se znašle Eritreja, Sirija, Turkmenistan, Iran, Vietnam, Kitajska in Severna Koreja. V Društvu novinarjev Slovenije so ob svetovnem dnevu svobode medijev zapisali, da je zgolj profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar lahko svoboden novinar. Novinarsko integriteto, so dodali, vsak novinar gradi in ohranja samostojno, z lastno odgovorno in dostojno držo, s strokovnim delom ob spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov. »Temelj te integritete je neodvisno delovanje v imenu javnosti, in ne za ozke ali partikularne interese.«
Četrti shod upokojencev
Ljudska iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober sta v sredo pripravila že četrti shod upokojencev na Trgu republike v Ljubljani. Znova so zahtevali dvig pokojnin in tudi odstop vlade, ki ji očitajo aroganten odnos do upokojencev. Odpravili so se tudi pred predsedniško palačo, kjer so z vzklikanjem »Hočemo življenje, nočemo smrti!« izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.