Srečen razplet grozeče drame ... 45. del

Besedilo: Janez Kunšič
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 3. maj 2023 / 13:44

Tisti trenutek je že v vežo vdrla gruča Nemcev z orožjem, usmerjenim naravnost v očeta. Zahtevali so od njega, naj jim pokaže, kje sta v hiši skrita dva »bandita«. Zaman jim je zatrjeval, da je v hiši samo trojica ljudi, oče, mati in hči, natanko tisti, ki so vpisani na nemškem uradnem seznamu, pritrjenem na notranji strani vežnih vrat (Hausliste). Grozili so, da bodo vso trojico postrelili, hišo pa zažgali, če jim ne pokaže »banditov«, za katera dobro vedo, da sta v hiši ... Oče je vztrajal pri svojem in, kot je iz prejšnjega razvidno, niti ni lagal ... Ko v tem niso uspeli, so se vojaki raztepli po hiši. Preiskali so sleherni kotiček, vsako omaro, posteljo, peč itd. Seveda niso našli nikogar. Domači, ki so ves čas morali tiho stati v kotu pred stražarjem, ki je v rokah imel vanje namerjeno orožje, so po vsem tem že tiho upali, da je najhuje minilo. Pa se je vse samo preselilo iz hiše v zraven stoječi hlev. Spremljajoči pes je nenehno surovo bevskal, posebno še tam, kjer sta se brata povzpela v svoje skrivališče. Vojaki so tudi tam preiskali sleherni kotiček, premetali vse seno, slamo, steljo. Celo v drvarnici in pod svinjakom so iskali nekakšen bunker. Le v resnično skrivališče se k sreči ni zazrl nihče ... Po tem, ko so še ponovno terorizirali domače, so vojaki končno odšli. Kaj je v skoro dve uri trajajoči preiskavi občutila peterica naših, to je s pisano besedo nemogoče prikazati. To prav vedo samo oni, ki so to morali preživeti ... Čeprav so vojaki odšli, pa se naši še vedno niso čutili varne. Kdo ve, če ni kje v bližini ostala skrita straža, ki samo čaka, da bi »bandita« prišla iz svojega skrivališča. Zato sta brata ostala še ves dan v svoji luknji, tudi nihče od domačih se jima ni skušal približati. Šele v naslednji noči, ko ves dani ni bilo opaziti nič sumljivega, sta se brata na hitro poslovila. Domači so jima na pot dali skromno okrepčilo, saj česa večjega tudi sami niso premogli. Po skritih stezah sta zapuščala dom, boječ se, da bi še kje mogla biti sovražna zaseda. Tudi domači so še dolgo tiho poslušali v noč, če bi morda v tisti smeri kaj zaropotalo. Pa so te skrbi bile odveč, brata sta se srečno vrnila v svoji enoti. Podobnega obiska si pač nista želela in ne poskušala nikoli več. Tudi oni doma so s tistim dnem postali še previdnejši. Nobenega dvoma ni, da je primeru botrovala izdaja. Kdo pa naj bi bil izdajalec, je vse doslej ostala skrivnost. Tedaj so pač bile nekatere govorice in sumničenja, vendar je to veliko premalo. Saj vemo, da je bilo veliko primerov sumničenja in tožarjenja brez dokazov vzrok tolikim krivičnim sodbam in obsodbam ... Bog, ki smo mu dolžni zahvalo za tako srečen razplet usodne drame, pa naj krivcu odpusti njegov del krivde.