Izbrali naj drevo Gorenjske
To je ena najlepših in najmogočnejših lip, ki stoji sredi polja na Suhi pri Predosljah. Lipa je posebna tudi zaradi družine, ki zanjo skrbi iz roda v rod. To drevo resnično ohranja vez med generacijami.
Strahinj – Naj drevo Gorenjske, mogočno lipo, je na natečaj Gorenjske turistične zveze (GTZ) prijavil Urban Šink. »Leta 1937 je moj prapradedek Franc na Suhi pri Predosljah sredi polja in travnikov posadil lipo. Lipa je rasla, danes pa je ena najlepših in najmogočnejših lip v naši okolici. Postala je že skoraj naša družinska dediščina. Zato sem se tudi odločil, da jo vključim v logotip moje nove blagovne znamke Ata Joža,« je opisal Urban Šink, njegov stari ata Joža je spominom dodal, da je na tem mestu najprej stalo znamenje, ki pa ga je njegov stari oče po poškodbi obnovil in zraven zasadil še lipo. »Veter je lipo že poškodoval, a smo ji pomagali in jo ohranili v vsej njeni veličini.«
Zavest v srcih ljudi
Letošnji natečaj so na GTZ izvedli z namenom, da mlade bolj ozavestijo o pomenu dreves in bogastvu narave. »Vsako veliko, posebej pa še lepo ohranjeno staro drevo ima svoj pomen v vsakem kraju in je treba ljudi ozavestiti, da jih ohranjajo; tako vaške lipe kot stare sorte sadnih dreves, ki so s plodovi dajala sadove za preživetje, pa tudi pomembno zavetje hišam,« je dejala sekretarka pri GTZ Mirjam Pavlič. K sodelovanju so povabili turistična društva in s tem vse gorenjske kraje. Ne nedavnem dnevu odprtih vrat Biotehniškega centra (BC) Naklo so vsem 21 prijaviteljem na natečaj podelili priznanja in simbolična darila. »Še veliko je zavesti v srcih ljudi, kako je drevo pomembno za okolje, v katerem živijo, in da so drevesa mnogokrat predmet fotografov v vseh letnih časih, povsod, kamorkoli v naravo gredo. Ko se staro drevo odstrani, ga je treba nadomestiti z novim, tako je treba vzgojiti tudi otroke in mladino,« je sklenila Pavličeva.
Zgodbe pod krošnjami
Nekatera drevesa so pod krošnjami preživela smeh, solze, ljubezen več generacij ... Med nagrajenimi so smreka in borovec ob kolesarski stezi Mojstrana–Kranjska Gora (prijaviteljica Ida Zorman), japonska češnja ob cesti pred banko v Šenčurju (Nataša Grašič), platana pred grobeljsko cerkvijo na Mengeškem polju (Nataša Grašič), lipa na Srednjem polju v Preddvoru (Lenart Tavželj), lipovec v Potočah (Milena Tavželj), cvetoča jablana na poti na Šmarjetno goro (Ana Jemec), pet dreves ob različnih letnih časih in različnih urah dneva (Jani Kolman), jamniška lipa (Bojan Kolman), hrast na Črnem vrhu nad Jesenicami (Lara Kolenc), vaška lipa sredi Srednje vasi v Bohinju (Nina Vončina), divji kostanj na Zalem Logu pri Železnikih, ki ga je Klavdija Škulj opisala v verzih, priznanje pa je dobil tudi lastnik kostanja Gregor Žbontar. Nagrajeni so še hrast ob opuščeni Čehovi domačiji v bližini Španovega vrha (Gregor Bizjak), Kančev hrast v urbanem delu Mengša ob reki Pšati (Jože Vahtar), breza v Kravji dolini v Lescah (Jure Mulej - Merlak), hrast ob vrtcu v Podlubniku v Škofji Loki (Alenka Kastelec), vrtna smreka v Mavčičah (Marija Jurkovič), smreka sredi travnika v Logu pri Kranjski Gori (Klavdija Gomboc), bukev na Spodnjem Otoku (Rok Sitar) ter vrba žalujka v Škofji Loki (Stane Jarc).
Predsednica GTZ Lucija Kavčič se je zahvalila BC Naklo za gostoljubje ter sodelujočim na natečaju. Vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra BC Naklo doc. dr. Drago Papler je veličino dreves opisal v pesmi Drevo življenja, objavljeni v pesniški zbirki Sopotja.