Prvi Tek na Blejski grad

Minulo soboto je Kolesarski klub Bled organiziral prvi Tek na Blejski grad, ki je združeval mešanico teka po urejeni poti in teka po stopnicah. Udeležilo se ga je 128 tekačev, ki so morali premagati 125 metrov višinske razlike in 450 metrov dolžine. Med moškimi je bil najhitrejši Matjaž Mikloša, med ženskami pa Urška Ahac.

Bled – Ideja o teku na ikonični kulturni spomenik na Bledu je tlela že nekaj let, lani pa so po besedah Vida Ogrisa, vodje in glavnega organizatorja teka, resno pristopili k njegovi izvedbi. Pri tem so jih podprli tudi v Zavodu za kulturo Bled, ki upravlja Blejski grad. Kot je pojasnil Ogris, so tek sprva načrtovali že novembra, a so ga zaradi boljših vremenskih pogojev zamaknili na april. Minula sobota jim je bila tako še posebno naklonjena, saj je tekače pri vzponu spremljalo sonce. Prijavljenih je bilo 128 tekačev z vseh koncev Slovenije, s progo na grad pa se je spopadla tudi družina iz Avstrije.

Start teka je bil v Grajskem kopališču, čas pa se je začel meriti na promenadi nad kopališčem. Prvi del proge je bila urejena pešpot, v drugem delu so se tekači vzpenjali po stopnicah, bilo jih je kar 286, zadnja tretjina trase je bila kamnita pot, od cilja v parku pred vhodom na Blejski grad pa je tekmovalce ločilo še nekaj kovinskih stopnic. »Proga je zahtevna, saj se ves čas strmo vzpenja,« je dejal Ogris, ki je zelo zadovoljen s prvo izvedbo in navdušen nad odzivom tekmovalcev, sponzorjev, lokalne skupnosti in prostovoljcev, da so podprli novo idejo. V prihodnjih letih nameravajo tek še nadgraditi. »Želimo si, da bi tek potekal v nočnem času in da bi bil cilj na samem gradu,« je dodal.

Kratka in sladka

S progo je najhitreje opravil Matjaž Mikloša s Kokrice pri Kranju, ki je do ciljne črte pritekel v dveh minutah in 21 sekundah. Proga mu je bila pisana na kožo, saj je bila – kot je dejal – kratka in sladka. »Vse od starta tečeš na polno, na koncu ti sicer začne zmanjkovati moči, trma pa je pri tem tista, ki te pripelje do cilja,« je dejal Mikloša. V moški kategoriji se je na drugo mesto uvrstil Primož Piškur iz Bohinjske Bistrice s časom dve minuti in 22 sekund, tretji pa je bil Simon Kmet iz Trebnjega s časom dve minuti in 25 sekund. »Začneš, trpiš in je konec,« je izkušnjo opisal Piškur, ki pravi, da sta pri tovrstnih progah ključna moč in hitrost. Tekla sta tudi njegova otroka, petletni sin Anže in sedemletna hčerka Sara, ki se je v svoji kategoriji uvrstila na tretje mesto, na cilj pa je pritekla v štirih minutah in 28 sekundah.

Najtežje stopnice

Med ženkami je bila absolutna zmagovalka Urška Ahac z Bleda. »Navdušena sem, da je tekma potekala pri nas na Bledu,« je dejala zmagovalka, ob tem pa dodala: »Proga je bila super, čeprav je bila precej zahtevna, vsak naslednji korak pri vzponu je namreč težji.« S časom dve minuti in 57 sekund se je na drugo mesto uvrstila Tržičanka Karmen Klančnik Pobežin. »Rada imam teke po stopnicah, saj so impulzivni in hitri. Najtežje so bile sicer ravno stopnice, tedaj te malce zapečejo stegenske mišice, a je trpljenja hitro konec, saj je bila proga kratka,« je dejala. Tretja je bila Kranjčanka Mojca Koligar, članica slovenske reprezentance v gorskem teku, ki je do cilja pritekla v treh minutah in devetih sekundah. Ljubi so ji strmi vzponi, trasa na Blejski grad pa je bila zanjo malce prepoložna. »Korak in smer se ves čas spreminjata, ker je proga vijugasta, zato ne moreš razviti hitrosti,« je povedala, ob tem pa pohvalila organizatorje.

Drugo leto spet

Teka se je udeležilo tudi nekaj manj kot štirideset učencev Osnovne šole Lesce. Med njimi so bili tudi Ula Šolar, ki je v svoji kategoriji osvojila prvo mesto, Kristjan Krivec, ki je bil tretji, in Lana Rasinger, ki je bila druga. »Ko prideš do cilja, si zelo utrujen, saj te stopnice izčrpajo. Lažje bi bilo, če bi bila trasa brez stopnic. Imeti moraš dovolj kondicije, da lahko prideš do cilja,« je dejala Ula. Kristjana so pred koncem malce zabolele noge, obšla ga je utrujenost, a je vseeno vztrajal do cilja. Lano pa je k udeležbi spodbudila učiteljica. »Na koncu težko dviguješ noge, najprej sem tekla po vsaki drugi stopnici, proti koncu pa sem stopila na vsako, saj nisem več imela dovolj moči,« je povedala Lana. Vse tri je tek navdušil in se ga nameravajo udeležili tudi prihodnje leto.

Dobrodelna nota

Dogodek je bil tudi dobrodelno obarvan, saj so organizatorji spodbujali k doniranju sredstev za štiriletno Karolino, ki trpi za redko boleznijo, imenovano Cockaynov sindrom oziroma bolezen hitrega staranja. »Gre za hitro napredujočo bolezen, povprečna življenjska doba je 12 let. Povzroči bolezni, ki so značilne za starostnike, kot sta denimo slepota in gluhost, vodi pa lahko tudi do invalidnosti,« je pojasnil njen oče Borut Lavrič. Akcija poteka slaba dva meseca pod okriljem Društva Viljem Julijan, doslej pa so zbrali že sedemsto tisoč evrov. »Cilj je dva milijona evrov, kolikor je potrebno za razvoj genske terapije,« je še povedal oče.