Kaj že določa ustava?!
Novoustanovljeno Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije opozarja državo na uresničevanje 71. člena ustave, ki določa, da država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovskih območjih.
Kaj je glavni namen ustanovitve združenja? »Da ne bodo o nas odločali brez nas …« je dejal Janez Beja, ki je vodil ustanovno skupščino.
Predsednik združenja Gašper Kosmač se je v nagovoru hribovskim in gorskim kmetom zavzel za zmanjšanje davčnih bremen, ureditev socialne varnosti za vse generacije, za pravično plačilo pridelane hrane in opravljanje nekmetijskih funkcij, vzpostavitev učinkovitih sistemskih ukrepov za preprečevanje škode po zvereh in divjadi, zmanjšanje administrativnih ovir pri registraciji in izvajanju dopolnilnih dejavnosti ter neposredni ali skupni prodaji, za ukrepe kmetijske politike, ki bodo vezani na točke OMD …
Komenda – Hribovski in gorski kmetje so pred nedavnim na ustanovni skupščini v Komendi ustanovili Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. Za prvega predsednika združenja so izvolili mladega kmeta Gašperja Kosmača, gospodarja na hribovski kmetiji na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, ter poleg njega imenovali v upravni odbor še deset članov, med njimi tudi Tilko Klinar iz Plavškega Rovta, ki bo hkrati tajnica društva, in Gregorja Mlakarja iz Bistričice v kamniški občini. V nadzorni odbor so izvolili tudi Jakoba Dolinarja iz Stare Oselice in Pavla Hlebanja iz Srednjega Vrha, v častno razsodišče pa Petra Razingerja iz Javorniškega Rovta. Priprave na ustanovitev združenja je usklajevala civilna iniciativa, ki jo je vodila Irena Orešnik, med kmeti znana predvsem kot prva predsednica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.
Opuščanje kmetovanja in umiranje vasi
Hribovski in gorski kmetje ugotavljajo, da se položaj kmetov v Sloveniji slabša, še posebej tistih, ki kmetujejo na območjih z naravnimi omejitvami. Kmetije zaradi tega opuščajo kmetovanje, tiste, ki ostajajo, pa ne morejo obdelati še dodatnih površin, posledica tega je vedno več neobdelanih zemljišč. Z opustitvijo kmetovanja umirajo tudi vasi, še zlasti tiste, ki so oddaljene od večjih središč.
Brez sistemskih rešitev, le kratkoročni ukrepi
Ustava sicer v 71. člena določa, da država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih, vendar hribovski in gorski kmetje ugotavljajo, da za to nima sistemskih rešitev. Nasprotno: skrb za kmete na teh območjih prepušča ukrepom skupne kmetijske politike. V okviru teh ukrepov jim namenja finančne podpore, s katerimi pa ne pokriva ekonomske cene storitev, ki jih opravljajo v javno dobro (ohranjanje kulturne krajine). Nekateri ukrepi so tudi administrativno tako zahtevni, da se jim kmetje raje odrečejo. Kmetovanje ogrožata tudi preveč številna divjad in zveri, davčna politika gre v napačno smer – v smer dodatne obremenitve.
Več denarja za plačila OMD
»Združenje mora čim prej pridobiti status organizacije, ki bo na državni ravni zastopala hribovske in gorske kmete, pri tem pa naj se povezuje z drugimi organizacijami, ki zastopajo kmete,« so sklenili na ustanovni skupščini in dodali, da mora država za obstoj in napredek hribovskih in gorskih kmetij skrbeti tako s sistemskimi kot kratkoročnimi ukrepi. Za plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD) je treba nameniti več denarja, izračun točk OMD mora temeljiti na enotni obravnavi strmin ne glede na nadmorsko višino, vrednost točke pa mora biti za vse kmetije z obremenitvijo GVŽ (glav velike živine) enaka. Plačila OMD je tudi treba izvzeti iz obdavčitve.
Določiti območja brez zveri
Kar zadeva škodo, ki jo hribovskim in gorskim kmetijam povzročajo divjad in zveri, so se zavzeli za vzpostavitev učinkovitih sistemskih ukrepov za zmanjšanje škode. »Stalež divjadi in zveri je treba radikalno zmanjšati in določiti tudi območja brez zveri,« so poudarili in dodali, da so dosedanji ukrepi neučinkoviti in da dodatno bremenijo kmeta.