Tako pojo slovenske planine

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Razvedrilo / torek, 11. april 2023 / 13:59

Melodije planin dobro poznata prijatelja in dolgoletna glasbena »kompanjona«, baritonist Tone Habjan in harmonikar Nejc Jemc. Z najnovejšo zgoščenko Slovenske planinske pesmi smo njima in čudovitemu gorskemu svetu prisluhnili tudi mi.

Kaj dolgoletna glasbena prijatelja iz doline popeljalo v glasbene planine?

Nejc: Ideja posneti izbor slovenskih planinskih pesmi je stara že kar nekaj let. Nemalokrat sva skupaj nastopala po planinskih kočah na raznih obletnicah in tudi tradicionalnih prireditvah v hribih in sva ob tem ugotovila, da ni prav veliko pesmi na temo planin, ki bi bile tudi posnete.

Tone: V glavnem gre za zborovske posnetke, tudi nekateri – največkrat starejši – narodnozabavni ansambli imajo na ploščah skladbe na temo planin. Izvedb v najinem slogu – glas, harmonika in še kakšen inštrument – pa tako rekoč ni. Zato se nama je zdelo na mestu posneti album na to temo.

Sicer pa slovenskih pesmi, ki opevajo planine, ne manjka, mar ne? Muzikolog dr. Franc Križnar nas tudi v knjižici k vajini zgoščenki popelje v zgodovino slovenske planinske pesmi. Sedemnajst pesmi in v zaključku venček več pesmi je še vedno izbor ...

Tone: Seveda. Najprej sva izbrala kakih sto pesmi oziroma skladb. Potem pa se je začela selekcija.

Nejc: Morda sva se pri tem nekoliko bolj držala ljudskih pesmi in napevov in tistih nekoliko starejših, ki so pomembne tudi v etnološkem smislu. Naj kot zanimivost povem, da čeprav ne manjka pesmi na to temo, skorajda ni pesmaric, ki bi vsebovale izključno planinske pesmi.

In nista izpustila domačih planin, tu sta skladbi Ratitovec in Dom pod Blegošem …

Nejc: Ker sama izhajava s škofjeloškega konca, sva seveda najprej izbrala skladbi iz Selške in Poljanske doline, pa tudi iz Škofje Loke. To je bila osnova, potem pa naprej po Gorenjski.

Najbrž so prava redkost tudi glasbeni aranžmaji za dva, glas in harmoniko?

Nejc: Že precej let skupaj nastopava in sva vajena eden drugega. To je tisto, samo pogledava se, pa že veva, kako in kaj. In če se dva glasbenika tako dobro poznata, kot se midva s Tonetom, potem tudi ni težko ustvariti dobre glasbe.

Tone: Aranžmaje in priredbe sva pripravila sama. Harmonika ima kot instrument vse, kar si lahko glasbenik želi, širok nabor tonov, predvsem pa je njen zvok zelo poln. V posamezne skladbe sva dodala tudi druge instrumente in k sodelovanju povabila še nekaj odličnih glasov. Dve pesmi je zapel tenorist Janez Lotrič, pri dveh je sodelovala moja nečakinja Maja Jelenc, tudi pevka v narodnozabavnem ansamblu, tri pesmi pa smo zapeli kot kvartet, na pomoč so priskočili sodelavci in pevski kolegi iz ljubljanske opere Matej Avbelj, Rok Bavčar in Matija Bizjan.

V planinah se pevci hitro dogovorijo, kdo bo katero pesem »pel naprej«, kajne?

Tone: (smeh) Seveda. Kot rečeno, sva z Nejcem najprej pripravila izbor, potem pa sva po občutku določila pevske in druge zasedbe za posamezne pesmi, tako pesmi, ki jih pojem jaz, tiste v duetu z Majo, pa za pevski kvartet, kot to, da bo Prelepo Gorenjsko in Kekčevo pesem zapel Janez Lotrič. Pri slednji na trobento oziroma rog igrata tudi oba Nejčeva sinova Dane in Karlo.

Je treba zahajati v gore, da bi lahko planinske pesmi občutil na pravi način?

Tone: Predvsem moraš imeti gore rad in se seveda kdaj pa kdaj povzpeti na kakšno, da si potem v Studiu Grašič lahko predstavljaš čudoviti planinski svet, pa tudi pevske družbe v kočah.

Nejc: V planinah se ljudje sprostimo, prevladuje pozitivna energija. Tudi če nisi aktiven pohodnik, začutiš, da je drugače kot v dolini. V gorah spoznaš pravega Slovenca, ko v koči slišiš od žalostink do veselih pesmi.

Zgoščenko sta izdala konec lanske jeseni tudi s pomočjo Planinskega društva za Selško dolino Železniki in Planinskega društva Škofja Loka, kjer so jo pozdravili z navdušenjem ...

Tone: Medtem ko je bila zgoščenka čez zimo še na toplem, so jo mnogi ljubitelji planin že vzeli za svojo. Priznam, da sem tudi sam zelo zadovoljen z izdelkom kot celoto, tako z glasbo kot dodano knjižico in Križnarjevo spremno besedo.

Nejc: Mislim, da ima vse skupaj še etnološko vrednost in je lahko zelo lepo darilo tudi vsem, ki ne morejo v planine. Če bi Slovenci znali tako lepo sprejeti slovenske planinske pesmi, kot sprejemamo dalmatinske …

Ki jih tudi vidva odlično izvajata ...

Nejc: Seveda, saj sva ja dobra glasbenika in pesmi na temo sonca in morja so čudovite – tako kot te, ki opevajo slovenske planine. Slednje še bolj, zato jih s to zgoščenko tudi želiva popularizirati.

Tone: Slovenci imamo to srečo, da lahko uživamo na naši obali, od koder ob lepem vremenu lahko vidimo naše gore, in obratno, z vršacev ob lepem vremenu lahko vidimo tudi do morja.

V maju bosta nad tisoč metri nadmorske višine pripravila še promocijski koncert?

Tone: Osrednji koncert pa bova pripravila enkrat v maju, ko se malo ogreje, na našem Ratitovcu. Takrat v živo, na zgoščenki pa že danes.