Golobova Koma
»Tokrat bo /zahvala/ malo daljša. Bredi Sobočan, doktorici medicine, specialistki psihiatrije, pa docentu doktorju Blažu Koritniku, doktorju medicine in predstojniku Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, potem profesorju doktorju in rednemu profesorju Medicinske fakultete v Ljubljani Jožetu Balažicu in profesorju doktorju Blažu Stresu, univerzitetnemu diplomiranemu mikrobiologu. Brez njih bi tole besedilo imelo luknje, globoke kot Vrtiglavica na Kaninu. Zdaj pa nekaj ljudi, brez katerih bi jaz imel luknje v glavi in brez katerih ne bi bilo ne tega ne katerega koli drugega mojega novega besedila. (Oproščam se vsem tistim, ki so skrbeli zame v stanju, v kakršnem nisem zaznaval, saj jih ne morem našteti, pa tistim, katerih nazive je teže poguglati, zato nastopajo v tej rubriki samo z imeni.) Torej: doktorica medicine, specializantka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine Suada Fileković, doktor medicine, specializant travmatologije Mile Majstorović, fizioterapevta Kaja in Matic s travmatološkega oddelka UKC, doktor medicine, specializant fizikalne in rehabilitacijske medicine Klemen Grabljevec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, pa fizioterapevtka Tanja in delovna terapevtka Marta, obe prav tako s Soče, fizioterapevt Alen Lilić iz FIZIO centra v Hrpeljah. In še enkrat prijatelj Blaž, ki mi je prijazno vrnil uslugo s Himalaje 1989. Da ga ne pustim izdihniti v šotoru tretjega višinskega tabora na Daulagiriju, se je izkazalo za najboljšo potezo mojega življenja. Če bi bil cinik, bi se zahvalil še zalegi, ki jo je v čudnih časih, v katerih je nastala knjiga, naplavilo na čelo države in bi skoraj poskrbela, da bi postala življenja normalnih ljudi v Sloveniji neznosna, če se je ne bi znebili. Pa nisem cinik in se ji ne bom. Hvalabogu nas je normalnih vendarle jebeno več.« (str. 428–429)
Ker gre za detektivski roman, že peti iz serije o inšpektorju Tarasu Birsi, o vsebini le tole: »Taras se po hudi nesreči na Polhograjski Grmadi prebudi iz kome. Ne le da ga čaka dolgotrajen spopad z zahtevno fizično rehabilitacijo, v njegovem spominu zija obsežna spominska vrzel. Vse je zaprto zaradi covida, zlovešče spremembe se odvijajo tudi na Generalni policijski upravi …« / V celoti pa navajam avtorjevo zahvalo na koncu knjige. Iz nje je razvidno, da je pred pisanjem Kome slednjo tudi sam preživel, hkrati pa proučil strokovni fundament dogajanja. Strokovnih razlag je v besedilu skoraj preveč, a ne toliko, da bi napeti lok Golobovega pisanja popustil …