Film o dolini pod Višarjami
Konec marca so v dvorani Ljudskega doma v Kranjski Gori prvič prikazali film z naslovom Slovenci v Kanalski dolini, ki pripoveduje o življenju Slovencev v dolini pod Višarjami od Bele Peči kmalu za državno mejo v Ratečah do Tablje globje v dolini, kjer je do konca prve svetovne vojne potekala državna meja med tedanjo Kraljevino Italijo in Habsburško monarhijo oziroma deželo Kranjsko. Slovenci so prvobitni prebivalci te doline. Znašli so se v okrutnem metežu zgodovine, v katerem so bili prisiljeni zapuščati svoje domove in opuščati materni jezik oziroma narečje. Že fašistična oblast je začela naseljevati v dolini italijansko in furlansko govoreče prebivalce, po letu 1939, ko sta se o usodi Kanalske doline dogovorila Mussolini in Hitler, pa so se številni preselili na Koroško, predvsem na domačije v taborišča pregnanih koroških Slovencev, na njihove domove pa so prihajali italijansko ali furlansko govoreči Italijani. Slovensko govorečih je bilo vedno manj. Slovenske organizacije v dolini se po vojni z organizacijo tečajev učenja slovenščine in s kulturno dejavnostjo trudijo vsaj upočasniti padanje števila slovensko govorečih – teh naj bi bilo v dolini še nad petsto. Drugega načina ni, saj v državnih zakonih ni ustrezne zaščite slovenskega jezika. Veseli so vsake pomoči iz Slovenije, še posebej iz soseščine v Zgornjesavski dolini. Želijo, da bi na naši strani bolje poznali dolino pod Višarjami in dojeli, da tudi v njej živijo Slovenci.
Tak namen ima na začetku članka omenjeni film, ki so ga posneli na pobudo Mateje Cuznar - Zadnik in Matjaža Podlipnika iz Zavoda za izobraževanje ter interpretacijo naravne in kulturne dediščine SIKULT. K sodelovanju sta povabila Matjaža Ariha iz ATM Kranjska Gora in Rudija Bartalotha iz Slovenskega kulturnega središča Planika iz Ukev v Kanalski dolini. Številni drugi so sodelovali pri nastajanju filma in posredovali svoja videnja zgodovine, sedanjosti in prihodnosti doline, v kateri se srečujejo tri narodnosti in kar štirje jeziki: italijanščina, furlanščina, slovenščina in nemščina. Prav je, to ustvarjalci filma tudi načrtujejo, da se z njim seznanijo tudi v matični Sloveniji in v sosednjih državah, v katerih živijo Slovenci.
Predstavitve filma so se udeležili tudi Slovenci iz Kanalske doline in iz bližnje Ziljske doline na Koroškem – Ziljska dolina je jezikovno in zemljepisno zelo povezana s Kanalsko –, predstavniki Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, med domačimi obiskovalci pa je bila tudi kranjskogorska županja Henrika Zupan. Za kulturni program je poskrbela Letizia Ascbacher. Njena mama je iz Podkorena, oče pa Avstrijec.