Velikonočno tridnevje
Velika noč je največji krščanski praznik z večstoletno tradicijo. Tridnevje se začne na veliki četrtek zvečer in zaključi s praznovanjem velike noči v nedeljo. Religiozne vsebine velike noči so se močno vtkale v našo kulturo – pospravimo hišo, pomijemo okna, uredimo okolico hiše, gospodinje pečejo potice in prato (budl), skupaj z otroki delamo pirhe, izberemo šunko. Glavne jedi imajo svojo religiozno vsebino. Religiozni praznik pa ni le tradicija, temveč nas spominja predvsem na duhovne vsebine našega življenja. Religija je bila od nekdaj povezana z vprašanji o pomenu življenja, smrti, duhovnosti in presežnosti. Opazujemo lahko trend, kako religija v zahodnem svetu (kamor spada tudi naša Slovenija) izgublja privržence, hkrati pa povpraševanje po psihologih, psihoterapevtih in drugih »dušebrižnikih« narašča. Mnogi psihologi in psihoterapevti ugotavljajo, da je religija lahko pomemben vir opore ljudem in da lahko religiozne vrednote in prakse pomagajo pri soočanju z mnogimi težavami v življenju. Človek je v svojem najglobljem smislu duhovno bitje in psihologija ne more odgovoriti na vsa vprašanja, ki tarejo današnjega človeka.
Ob velikonočnem tridnevju se lahko vsak posameznik vpraša, kateri del praznikov se nas bolj dotakne – veliki petek in trpljenje ali velika noč in veselje. Vemo, da sta oba dneva neločljivo povezana. Za nekatere predstavlja trpljenje velikega petka priložnost za vpogled vase, premislek o lastnih napakah in iz tega izhajajočo priložnost za spravo in duhovno prenovo. Drugi ljudje posvečajo večji poudarek veliki noči in veselju, saj verjamejo, da ta praznik predstavlja zmago nad smrtjo in trpljenjem. Toda kje sem jaz v tem ravnovesju? Ali ga imam? Ali bolj vztrajam v trpljenju ali želim imeti le veselje? Skupaj je celota. Moramo pa zapisati, da imamo zaradi razvoja družbe danes več možnosti izbire kot v preteklosti!
Včasih je bilo življenje težko zaradi preživetja, ni bilo hrane, bolj so bili odvisni od vremena, veliko dojenčkov (in porodnic) je umrlo …, danes smo odrešeni mnogo teh tegob. Sodobni človek ima jesti in piti, zdravstvo je na visokem nivoju, vozimo se sem in tja, imamo plačane dopuste … Hkrati pa sodobni človek zelo trpi zaradi odnosov, osamljen je, trpi zaradi čustev, ki nam grenijo vsakdanjik. Vendar je velika razlika – to so težave, ki jih z današnjim znanjem v določeni meri lahko in znamo reševati. Ni treba, da ostajamo v velikem petku, bolj je pomembno, da se odločimo vstopiti v velikonočno veselje. Na žalost se prenekateri sodobni človek noče in ne zmore ločiti od velikega petka. Nekateri so prav zvezani s trpljenjem oziroma ga ne želijo in ne znajo opustiti. Res je tudi, da se trpljenje (predvsem čustveno) zažre, zapeče v naše telo. Pa saj zato je prišel bog na svet in nas tega rešil.