Skrbijo za kulturno dediščino
Kar sedemnajst lastnic in lastnikov je dobilo priznanja za uspešno prenovo objektov kulturne dediščine ter kulturnih spomenikov, hiš, domačij, kmetij in cerkva, med njimi kar trije v Škofji Loki.
Program Šola prenove je nastal v partnerstvu s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo Ljubljana in Šolskim centrom Škofja Loka, tokrat pa so priznanja podelili drugič.
Škofja Loka – Minulo sredo so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu podelili priznanja za uspešno prenovo objektov kulturne dediščine ter kulturnih spomenikov, hiš, domačij, kmetij in cerkva za minulo leto, ki jih podeljuje program Šole prenove.
Na prireditvi je prejemnike priznaj pozdravil direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin ter se lastnikom zahvalil za njihovo skrb za kulturno dediščino ter poudaril pomen in vlogo Šole prenove kot oblike organiziranja civilne družbe z namenom povezovanja vseh, ki si prizadevajo ohranjati in prenavljati kulturno dediščino.
Aleksander Ostan s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je spregovoril v imenu ocenjevalne komisije, ki so jo poleg njega sestavljali še Živa Deu, Mateja Kavčič, Katarina Odlazek in Robert Peskar. V nagovoru je opozoril na energetski, ekološki, ekonomski in estetski pomen kulturne dediščine, kar pomeni za družbo velik potencial, ki se ga še premalo zavedamo.
Špela Spanžel, v. d. direktorice Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS, je poudarila več pomembnih vidikov prenove, od skrbno načrtovanega prenavljanja do tega, ko se pravzaprav ne prenavlja, ampak le vzdržuje in ohranja originalna substanca.
Za uspešno prenovo je nato 13 lastnikov prejelo priznanja za prenovo kulturne dediščine za minulo leto. Prejeli so jih Ruska dača v Zgornjih Gameljnah, kašča pri Brecu na Jesenicah, gospodarsko poslopje pri župnišču v Šentjoštu nad Horjulom, domačija Kapl v naselju Dražen Vrh, hiša na Cesti talcev 5 in hiša na Spodnjem trgu 11 v Škofji Loki, Smrekarjeva domačija v Grobišču, domačija Šturmajce v Gorenji Kanomlji, vila na Ljubljanski 28 na Bledu, hiša na Trubarjevi 28 v Ljubljani, domačija v Stari Loki 150 ter domačija v Kobjeglavi 57.
Komisija pa je še posebej poudarila in s posebnimi priznanji za prenovo nagradila t. i. presežnike, ki pridajo največ h kakovosti prenove. V minulem letu so bili to domačija Buje 1, hiša Sv. Vid 12 v Sv. Vidu pri Cerknici, župnijska cerkev Marijinega rojstva v Tišini ter Šenkova hiša na Zgornjem Jezerskem 40, ki je bila nagrajena za ohranjanje ravnovesja med starim in novim.
Vseh 17 uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine je predstavljenih v monografiji Prenove, zgodbe o hišah.
Kot je v imenu Združenja zgodovinskih mest Slovenije tudi sporočila Mateja Hafner Dolenc, bodo priznanja ponovno podeljena v prihodnjem letu, zato iz Šole prenove vabijo k prijavi primerov uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine, ki bodo s prenovami dodali svoj prispevek k ohranjanju slovenske arhitekturne dediščine in trajnostnemu prostorskemu razvoju.