Rok Šimenc / Foto: Marko Cokan

Pokazali razvojno pot

Z direktorjem BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije Gorenjske Rokom Šimencem smo se pogovarjali o vlogi agencije, aktivnostih, ki so zaznamovale pretekla leta, izzivih in nalogah.

Sredi leta se bo zaključil vaš drugi mandat direktorja. Kateri je bil zahtevnejši – prvi ali aktualni?

Gotovo je bil prvi zahtevnejši, ker BSC ni bil v dobrem stanju, tako finančno kot vsebinsko. Sprejeti je bilo treba določene ukrepe in sanirati poslovanje. Veseli me, da so se zaposleni odločili ostati v ekipi in prebroditi težko obdobje, možnosti sta bili namreč dve: visoko odpuščanje ali visoko znižanje plač. Nezavidljiva situacija je po drugi strani dajala možnosti za izboljšavo in nadaljnji razvoj. Zato je bil tudi velik interes, da grem v drugi mandat, v katerem je bil največji izziv prehod iz ene v drugo evropsko finančno perspektivo. Vedno je veljalo, da je to velika preizkušnja za regionalne agencije. Z dobrim gospodarjenjem se to pri nas ni poznalo, uspešno smo zaključili tudi leti 2021 in 2022, ki sta bili najbolj kritični. Na začetku nove perspektive imamo že 15 novih EU projektov, trenutno se prijavljamo za čezmejne, za katere prav tako upamo, da bomo uspešni. Glede na pridobljene lahko rečem, da je zagotovljeno poslovanje do konca leta 2024.

Ste se v minulih štirih letih največ ukvarjali prav s pridobivanjem projektov?

Na eni strani da. Menim pa, da je najpomembnejši korak, ki smo ga naredili, reorganizacija podjetja. Posamezna področja – od regionalnega razvoja, gospodarstva, okolja in prostora, razvoja podeželja, pametnih skupnosti do financ – se morajo med seboj prepletati oziroma dopolnjevati. Zgled je bila Kovačnica, ki je postala poslovna enota in se je ta način dela pokazal kot zelo uspešen. V Kovačnici smo po mojem mnenju ustvarili eno najboljših poslovnih okolij za mala podjetja v Sloveniji, saj zagotavljamo svetovanja, mentorstva, dogodke, podjetniške izmenjave ... Preko projekta PONI smo zaposlili 80 potencialnih podjetnikov in jim pomagali pri razvoju poslovnih idej. Te in druge aktivnosti sta tako država kot Mestna občina Kranj prepoznali kot dobro delo, zaživel je podjetniški inkubator, v katerem gostimo več kot 50 podjetnikov. Prepričani smo, da bodo nekateri oblikovali gospodarsko moč regije. Naša glavna dejavnost je seveda pridobivanje nacionalnih in evropskih sredstev za naše ključne deležnike – občine. Ocenjujem, da smo bili zelo uspešni, saj smo Gorenjski do leta 2027 zagotovili 40 milijonov evropskih sredstev. Ker menimo, da je razvojnih sredstev na nivoju države premalo in ker so praviloma ozko usmerjena, smo velik del poslovanja namenili tudi EU projektom, ki nam omogočajo širši pogled in odpirajo ter kažejo nove razvojne možnosti. Takih smo imeli več kot 40.

Katere projekte bi postavili v ospredje?

Prav gotovo tiste, ki so povezani z Dogovorom za razvoj regije, med njimi so krvavški vodovod, gradnja kolesarske steze Bled–Bohinj, poslovne cone, izgradnja podjetniškega inkubatorja v Kovačnici, kanalizacija, vodovodi … Vrsta manjših, vendar zanimivih projektov je v okviru Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica: od otroških igrišč, fitnesov na prostem do kolesarskih poti in medgeneracijskih centrov.

Med preostalimi vsekakor izstopa projekt Karavanke v okviru programa Slovenija-Avstrija. Gre za ureditev pohodniških in kolesarskih poti in nekatere druge investicije. Karavanke skušamo umestiti na zemljevid, tako kot so Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe.

Poudarim lahko tudi dinamično razsvetljavo, ki se prilagaja potrebam in zmanjšuje svetlobno onesnaževanje. To so prepoznale tudi nekatere občine, med njimi na primer Bled, ki je sam vložil kar nekaj sredstev za ta namen. In prav temu so namenjeni taki projekti – mi 'naredimo pilot', na podlagi rezultatov in izkušenj pa se lahko razvija naprej.

Kako ocenjujete sodelovanje z občinami, gospodarstvom, drugimi deležniki?

Z večino občin zelo dobro sodelujemo, kar se kaže tudi v njihovem soglasju za pomembne odločitve regije preko Sveta regije in skupščine družbe. Seveda pa to ne pomeni, da ni več prostora za izboljšave, tako na naši strani kot na strani občin. Še bolj moramo prisluhniti njihovim razvojnim prioritetam in jih povezati z EU projekti, zavedati pa se je treba, da so EU projekti namenjeni odpiranju razvojnih potencialov, in ne rednim nalogam, ki jih morajo občine financirati iz svojih proračunov. Evropska unija zahteva inovativne projekte. Zelo sem vesel, da smo v zadnjem letu našli tudi skupni jezik z zbornicami (obrtno in gospodarsko) in se začeli projektno povezovati. Prepričan sem, da le na ta način lahko skupaj ustvarimo odlično regijsko poslovno okolje, v katerem se z našimi resursi dopolnjujemo, in ne konkuriramo.

Kaj ugotavljate glede prepoznavnosti razvojne agencije v širši skupnosti?

Prepoznavnost po mojem mnenju ni dobra. Gotovo je eden od razlogov v tem, da dajemo bistveno večjo pozornost vsebini, manjšo pa promociji. Prepričan sem, da ljudje videvajo napise o podpori naložb s strani EU, pri številnih smo sodelovali prav mi, čeprav nismo navedeni. Prav zaradi zanemarjenja tega področja uspehi velikokrat ostajajo spregledani oziroma je bolj opažen na primer stometrski pločnik, ki ga komunicirajo ljudje, ki to znajo. Zato gre vsekakor razmislek v smeri zaposlitve ali angažmaju komunikacijskega menedžerja. To se kaže tudi v naši Kovačnici, ki je veliko bolj prepoznavna kot BSC Kranj, ki jo je ustvaril. Razlog je seveda mlada ekipa, ki se zaveda, da je prepoznavnost pomemben del uspeha.

Kateri izzivi in naloge (še) čakajo BSC Kranj v prihodnje? Želite nadaljevati z vodenjem ...

V preteklih osmih letih smo pokazali razvojno pot, ki jo želim nadaljevati. Menim, da se mora agencija še bolj specializirati za področja, na katerih so zaposleni usposobljeni strokovnjaki. Poleg tega je cilj, da se sredstva, ki smo jih zagotovili za razvoj regije preko evropske kohezijske politike, čim bolj usmerijo v projekte, ki bodo regionalni oziroma povezovalni. V prejšnji perspektivi so bile skupni imenovalec predvsem kolesarske poti. Kot kaže, bo tudi v prihodnje v ospredju trajnostna mobilnost, prav tako spodbujanje gospodarstva, digitalizacija … Pri digitalizaciji je predvsem treba slediti uporabnikom in jim olajšati življenje, hkrati pa poskrbeti za varnost. Za občine bomo že v kratkem zagnali lastni projekt s področja kibernetske varnosti. Skupaj z državo in občinami moramo poleg projektov s področja trajnostne mobilnosti pripraviti tudi Regionalni prostorski plan s poudarkom na degradiranih območjih in ne-pozidavi zelenih površin. Na usmerjenosti v zeleno in družbeno odgovorno bo v naslednjih letih velik poudarek. Razpise za evropska sredstva v okviru kohezijske politike pričakujemo sredi tega leta, k večjim projektom bi tako lahko pristopili v letu 2024. Moram povedati, da nam je iz zelo klavrnega izhodišča le 20 milijonov evrov in 40-odstotnega sofinanciranja projektov uspelo zagotoviti 40 milijonov in 80-odstotno sofinanciranje.

V Kovačnici nudimo zelo dobro podporo potencialnim podjetnikom in podjetnikom začetnikom, za podjetja v rasti pa jo je še treba zagotoviti. Usmeritev agencije do leta 2030 mora biti vsekakor v luči krepitve strokovnosti na posameznih področjih, kar zahteva tudi evropski razvoj, ki pričakuje strokovne in kompetentne partnerje. Prepričan sem, da to BSC Kranj je.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / četrtek, 29. november 2007 / 07:00

Kmalu tudi delovanje semaforja

Na pobudo Krajevne skupnosti Poljane je Občina Gorenja vas-Poljane prometnemu ministru junija predlagala omejitev hitrosti skozi Poljane. Izmed več možnih načinov se je za najhitrejšo izkazala po...

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 11. september 2020 / 12:44

Kuhali bodo jedi iz grajskih loncev

Smlednik – Turistično društvo Smlednik vabi na prireditev Grajski lonec, na tekmovanje v kuhanju grajskega lonca. Na Starem gradu v Smledniku se bo začelo v soboto, 12. septembra, ob 10. uri. Ocenj...

Kronika / petek, 11. september 2020 / 17:42

Gasilcem za nočno malico pripada višje nadomestilo

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pritrdilo zahtevi Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, da poklicnim gasilcem med nočnim delom pripada petdeset odstotkov višje nadomestilo za preh...

Gorenjska / petek, 11. september 2020 / 17:41

Starejši in vseživljenjsko učenje

V Sloveniji se je začel Teden vseživljenjskega učenja, ki poudarja pomen izobraževanja v vseh generacijah.

Cerklje na Gorenjskem / petek, 11. september 2020 / 17:41

Pesem za starejše

Fantje z vasi iz Rogaške Slatine želijo zapeti v vseh 125 domovih za starejše v Sloveniji. V začetku septembra so imeli pred Domom starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah že svoj sedemdeseti nastop...

Slovenija / petek, 11. september 2020 / 17:39

Dokup bi se štel v pokojninsko dobo

S spremembami pokojninske zakonodaje naj bi se z ostalimi zavarovanci izenačili tisti, ki so dokupili pokojninsko dobo.