S peticijo proti dvorani

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / petek, 10. marec 2023 / 07:35

Krajani Besnice nasprotujejo projektu pokritega smučišča pod Joštom, ki naj bi bil vreden več kot sto milijonov evrov. Pobudnika pa menita, da projekt kraju prinaša precej več pozitivnih kot negativnih vplivov.

Besnica – Med krajani Besnice vre zaradi načrtovanega projekta Snežna doživetja Kranj, ki na približno dvajset hektarjev velikem gozdnatem pobočju Jošta predvideva izgradnjo dvorane za smučanje s tremi hoteli, apartmajskim naseljem in avtokampom ter drugimi športno-rekreativnimi površinami. Nasprotniki projekta so v torek odprli spletno peticijo proti sprejemu občinskega prostorskega načrta (OPN) ter gradnji hotelov in pokritega smučišča, pod katero se je podpisala civilna iniciativa Varuhi okolja Be­snica. »Projekt je vreden več kot 120 milijonov evrov (tujega kapitala!!), gre za več kot dvajset hektarjev površine in predstavlja grobo poseganje tako za lokalno prebivalstvo kot tudi celotno okolico mestne občine Kranj, kjer velja območje Jošta za edini odmik v hribe v tej okolici,« so med drugim zapisali v peticiji. V prvih dveh dneh so zbrali že okoli 900 podpisov.

Projektu Snežna doživetja Kranj med drugimi nasprotujejo v Turističnem društvu Besnica. Njegova predsednica Živa Slavec je v javnem odzivu društva zapisala, da je razočarana nad več vidiki predvidenega projekta, med katerimi je tudi skrivanje pobude pred krajani in lastniki zemljišč.

»Pred dnevi se je zgodil tudi sestanek lastnikov tamkajšnjih zemljišč, na katerem sem bila prisotna tudi sama kot predstavnica krajanov nelastnikov. Nekaj lastnikov, ki niso domačini, projekt podpira, a so sestanek hitro zapustili, ko so ugotovili, da so vsi lastniki iz Besnice odločno proti prodaji zemljišč. Eden od sled­njih je tudi zagnal spletno

Živa Slavec kot strokovnjakinja s področja urejanja prostora ocenjuje, da je projekt povsem neprimerno umeščen v prostor, in se sprašuje, ali ne bi bilo bolje poiskati bolj degradirane lokacije, kjer vpliv na okolje ne bo tako »dramatičen«. Boji se tudi potencialno izgubljenih priložnosti trajnostnega turizma v besniški dolini. »Naša vizija je, da se turizem nasloni na manjša družinska in lokalna podjetja in posameznike. Spodbujali bomo (samo)zaposlitve in povezovanja med lokalnimi podjetji, društvi in posamezniki in razvoj lastnih avtentičnih turističnih produktov,« pojasnjuje. »Ko v dolino pride tako velik tuj kapital, za nas ne bo več prostora. Ne bo povezovalnega vzdušja. Ne bo skupnega razvoja idej. Vsi bodo morali slediti in hraniti gigantskega mastodonta. Zgodi se lahko tudi že videni scenarij propadlih mega investicij, ki se nekje na poti do cilja ustavijo in za sabo pustijo opustošeno okolje in ogoljufane izvajalce,« med drugim opozarja.

Predsednik Krajevne skupnosti (KS) Besnica Primož Bavdek je pojasnil, da so pobudniki članom sveta KS projekt že predstavili. »Pobudnika sem opozoril, da so se narobe lotili postopka, saj bi morali najprej stopiti do lastnikov zemljišč. Če bo vsaj osemdeset odstotkov lastnikov privolilo v prodajo, bo nato KS Besnica sklicala zbor krajanov in postopala nadalje po volji krajanov. Dobro pa bi bilo tudi vedeti, kdo je investitor. Tega namreč zdaj nihče ne ve,« je povedal Bavdek.

Pobudnik: Projekta ne skrivamo

Pobudnika smučarske dvorane pod Joštom sta sicer Edo Oblak iz Poljanske doline in Tomaž Knific iz Kranja. Slednji je zanikal očitke, da projekt skrivajo pred lastniki zemljišč in drugimi krajani. »Tako velikega projekta se ne da skriti kot škatle bombonov v žep, ne nazadnje bo v postopku spremembe OPN potrebna javna razgrnitev. Vsakomur smo na voljo, da mu podamo verodostojne informacije, a jih, žal, do danes pri nas še nihče ni iskal. S projektom smo najprej seznanili Svet Krajevne skupnosti Besnica, v naslednji fazi bomo seznanili tudi vse lastnike in ostale krajane. Tudi nekaterim lastnikom, šestim od osemnajstih, je bil sicer projekt že predstavljen, ostalim še bo, eden od lastnikov iz Besnice pa je na začetku ideje pri projektu tudi sodeloval. Vseh las­tnikov prej, ko se še ni vedelo, katere parcele bodo dejansko zajete v projekt, ni­smo želeli obveščati in jim dajati morebiti praznih obljub,« je dejal Knific. Prepričan je, da bo projekt lokalnemu okolju (in slovenskemu smučanju) prinesel veliko več koristi kot negativnih posledic.

Po Knifičevih besedah bi bil objekt pod Joštom ogljično nevtralen in samooskrben z električno energijo, saj bo na strehi sončna elektrarna. »Načrtovan objekt zadostuje vsem kriterijem ekološkega objekta. Vsa konstrukcija in zunanjost bo iz slovenskega lesa, vsa parkirišča bodo pod zemljo. Res je, da bo treba posekati dvajset hektarjev gozda, a kdor si je ogledal tamkajšnji gozd, njegovo poškodovanost od lubadarja in vetroloma, ve, da to ni ravno kakovosten gozd. Pa tudi sicer bo pozidanost območja do tretjine, ostalo bodo še vedno zelene površine. Zgle­dujemo se po podobnem objektu v Oslu. Tudi tam so morali posekati gozd, pa gotovo veste, kakšne okoljske standarde imajo Norvežani,« je dejal Knific in poudaril, da so od vseh pristojnih ministrstev in drugih mnenjedajalcev, teh je skupaj okoli trideset, pridobili prva pozitivna mnenja, kar dokazuje, da gre za projekt, ki ustreza okoljski in ostali zakonodaji. So pa prvotni projekt, ki je predvideval tudi ureditev dveh zunanjih prog z vrha Jošta, skrčili, ker ta ideja po trenutni zakonodaji ni izvedljiva.

Projekt podpira tudi smučarska zveza

Ideja o pokriti smučarski dvorani, ki bi omogočala izvedbo tekem svetovnega pokala in bi služila kot vadbeni poligon reprezentančnim tekmovalcem čez celotno leto, je sicer stara že več let in je zrasla v smučarskih krogih, podpira jo tudi Smučarska zveza Slovenije, pojasnjuje Knific. Šlo bi za edino dvorano v tem delu Evrope z dvesto metri nadmorske višine, kar zadošča tudi za izvedbo tekem svetovnega pokala. »Smučarske sezone so vse krajše, ledeniki izginjajo in poleti niso več primerni za treninge. Projekt bo edinstven v tem delu Evrope, takega objekta ni v razdalji 800 kilometrov; najbližjega imajo v Nemčiji. Takšna dvorana bi bila tako zanimiva tudi za druge smučarske reprezentance po svetu, ciljamo pa tudi na goste od Milana, Salzburga, Dunaja do Budimpešte. Ob tem se je treba zavedati, da so smučarski turisti praviloma večji potrošniki kot običajni turisti.«

Projekt bi imel po Knifičevih besedah tudi številne pozitivne učinke na lokalno okolje – od novih zaposlitev in povečanja gostinske in turistične ponudbe v Besnici do urejene prometne infrastrukture ter višjih vrednosti nepremičnin. Po trenutnih ocenah naj bi načrtovani kompleks nudil okoli tristo neposrednih dobro plačanih zaposlitev in zaradi velikega multiplikativnega učinka smučanja na ostale dejavnosti še precej več novih zaposlitev v širši okolici, kmetje pa bi na primer imeli dodatno možnost prodaje lokalno in ekološko pridelane hrane, pojasnjuje.

Kdo je potencialni tuji investitor, Knific ne razkriva: »Slovenija je zelo negativna do investitorjev, zato o njem ta trenutek ne morem še ničesar povedati. Zagotovo pa se bo tuji investitor izkazal v trenutku, ko se bo začel sprejemati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za ta projekt.« Vrednost projekta še ni natančno izračunana, se pa trenutna ocena giblje okoli sto milijonov evrov.

Občina: Pogoj soglasja lastnikov

Na Mestni občini Kranj pojasnjujejo, da so trenutno v fazi priprave Odloka o OPN za potrebe javne razgrnitve. »V pripravi so še določene strokovne podlage, ki so bile zahtevane s strani mnenjedajalcev. Investitorjev v tej fazi ni. Lastniki zemljišč na območju omenjene pobude niso bili posebej obveščeni s strani MOK, saj še ni gotovo, da bo predlog prišel do točke javne obravnave. Že do sedaj, v postopku priprave, se je območje od prvotnega predloga zmanjšalo za več kot polovico, saj določeni deli niso bili sprejemljivi za MOK in mnenjedajalce. Obenem pa je bil to pogoj MOK do pobudnikov, da pridobijo soglasja lastnikov zemljišč, da se pobuda sploh obdrži v postopku. Brez pravice graditi namreč ne bodo nikoli mogli spraviti projekta v realizacijo,« so nam odgovorili. »Če se postopek sprememb in dopolnitev OPN 4 s predlagano načrtovano ureditvijo uspešno zaključi, bo moral steči še postopek sprejetja OPPN, kjer se bodo lahko detajlneje ugotavljali vsi faktorji, kapacitete, omejitve, sprejemljivosti za naravo in podobno. Šele to bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar pa bo zadeva zasebnih investitorjev,« so še dodali. Izgradnja smučarske dvorane je sicer zapisana v strategijo razvoja športa v MOK do leta 2030, ki jo je lani potrdil (prejšnji) mestni svet, pri čemer lokacija ni določena.