Veliko novosti pri neposrednih plačilih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 22. februar 2023 / 14:41

Slovenija je letos začela izvajati petletni strateški načrt skupne kmetijske politike, ki v primerjavi s prejšnjim obdobjem prinaša velike spremembe tudi pri neposrednih plačilih.

Kranj – Vlada je za izvajanje skupne kmetijske politike prejšnji teden sprejela pomemben izvedbeni predpis – uredbo o neposrednih plačilih. Uredba določa, kdo so upravičenci do teh plačil ter kakšne pogoje morajo izpolnjevati, kolikšna je višina plačil in kakšna so pravila pri kontrolah. Do plačil so upravičeni vlagatelji, ki izvajajo kmetijsko dejavnost, prijavijo v zbirni vlogi najmanj en hektar upravičenih površin ter izpolnjujejo pogoje aktivnega kmeta in pogoje za posamezne neposredna plačila.

Plačila za trajnostnost

Reforma ukinja sistem plačilnih pravic in uvaja enotno letno plačilo za hektar upravičene površine, to je osnovno dohodkovno plačilo za trajnostnost, ki znaša 184,20 evra na hektar oziroma najmanj 168 in največ 200 evrov na hektar. Če skupni znesek teh plačil presega 60 tisoč evrov, se ta, odvisno od višine, postopno zniža za od 35 do 65 odstotkov. Kmetje, ki so upravičeni do osnovnega dohodkovnega plačila za trajnostnost, so za prvih 8,2 hektarja upravičeni še do dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost v znesku 27,38 evra na hektar oziroma najmanj 21,90 evra in največ 35,59 evra na hektar. Mladi kmetje, ki začenjajo kmetijsko dejavnost, bodo deležni dopolnilne dohodkovne podpore, ta znaša 78,91 evra na hektar oziroma najmanj 59,33 in največ 98,64 evra na hektar.

Shema za podnebje in okolje

Pomembna novost skupne kmetijske politike je shema za podnebje in okolje (Sopo), s katero spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje. Slovenija bo v okviru te sheme izvajala enajst ukrepov – ekstenzivno travinje, tradicionalna raba travinja, gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak, dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in toplogrednih plinov, naknadni posevki in podsevki, ozelenitev ornih površin čez zimo, konzervirajoča obdelava tal, zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca, varstvo gnezd pribe, uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih in ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih. Kmetje se za izvajanje teh ukrepov odločijo prostovoljno, na isti površini lahko izvajajo več ukrepov, za pridobitev finančne podpore pa morajo izpolnjevati določene pogoje in zahteve. Za izvajanje ukrepa ekstenzivno travinje je načrtovana podpora 45,65 evra na hektar oziroma najmanj 36,52 in največ 45,65 evra na hektar, za ukrep tradicionalno travinje 129,03 evra oziroma najmanj 103,22 in največ 161,29 evra na hektar, za ukrep naknadni posevki in podsevki 137,60 evra oziroma najmanj 110,08 in največ 172 evrov na hektar, za ukrep ozelenitev prek zime 148 evrov oziroma najmanj 118,40 in največ 185 evrov na hektar, za konzervirajočo obdelavo tal, pri kateri oranje ni dovoljeno, 18,24 evra oziroma najmanj 14,59 in največ 22,80 evra na hektar, za gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak letos 127,72 evra oziroma najmanj 101,78 in največ 159,02 evra na hektar in v vseh naslednjih letih 95,41 evra oziroma 76,33 in največ 159,02 evra na hektar …

Proizvodno vezana plačila

Spremenjena kmetijska politika Evropske unije omogoča državam, da kmetijskim sektorjem v težavah dodelijo vezana dohodkovna plačila. Slovenija se je odločila, da jih bo namenila za rejo drobnice, goved in krav dojilj, za mleko v gorskih območjih ter za beljakovinske rastline. Načrtovana podpora za rejo drobnice znaša 18,52 evra oziroma najmanj 16,67 in največ 21,30 evra na žival, za govedo iz ekološke reje in sheme Izbrana kakovost 64,80 oziroma najmanj 58,32 in največ 74,52 evra na žival, za preostalo govedo 49,84 oziroma najmanj 44,86 in največ 57,32 evra na žival, za krave dojilje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) 99,58 oziroma najmanj 89,60 in največ 114,52 evra na žival, za krave dojilje zunaj OMD 76,60 oziroma najmanj 68,94 in največ 90,10 evra na žival, za mleko v gorskih območjih 91 evrov oziroma najmanj 82 in največ 104,65 evra na kravo molznico, za beljakovinske rastline pa letos 292 evrov oziroma najmanj 233,60 in največ 350,40 evra na hektar, v naslednjih letih pa je znesek vsako leto nekoliko nižji.