Poklukar kandidat za notranjega ministra
Minister že v Šarčevi vladi
Predsednik vlade Robert Golob je za ministra za notranje zadeve predlagal Boštjana Poklukarja, ki je to funkcijo opravljal že v vladi Marjana Šarca. V ponedeljek ga čaka predstavitev pred pristojnim odborom državnega zbora, poslanci državnega zbora pa naj bi o kandidatu za ministra odločali na februarski redni seji, ki se bo začela 20. februarja. Poklukar živi na Bledu, kjer je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral tudi za občinskega svetnika na listi Svobode. Od junija lani vodi Upravo Republike Slovenije za vojaško dediščino na ministrstvu za obrambo.
Pomoč Turčiji po potresu
Po katastrofalnem potresu v Turčiji je vlada na ponedeljkovi dopisni seji odločila, da na podlagi zaprosila Republike Turčije prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite napoti tri strokovnjake v enoto Evropske unije za oceno stanja in koordinacijo, in sicer strokovnjaka za logistiko, strokovnjaka za pomoč pri zbiranju podatkov in strokovnjaka za operativno koordinacijo. V torek je na pomoč Turčiji odšla tudi skupina sedmih reševalnih psov z vodniki in štirimi spremljevalci, na dopisni seji v sredo pa so se odločili, da Turčiji zagotovijo še materialno pomoč v višini 451 tisoč evrov. V okviru materialne pomoči bo Slovenija najprej zagotovila opremo za namestitev prizadetega prebivalstva: šotore za namestitev, pihalce toplega zraka in odeje.
Kultura temelj za razvoj družbe
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici ob kulturnem prazniku med drugim poudarila, da je kultura temelj za razvoj družbe. »Kultura in umetnost v vseh svojih najrazličnejših pojavnih oblikah prepoznavata raznolikost. Zagotavljata svobodo izražanja. Omogočata živost jezika. Ohranjata in oživljata sporočilo iz preteklosti. Ustvarjata in oblikujeta vrednote za prihodnost.« Ob kulturnem prazniku je zato vsem zaželela, da bi s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan. Predsednik vlade Robert Golob pa je poudaril, da nas kulturni praznik opominja na pomen kulture v naši zgodovini in pri oblikovanju identitete. »Je dan, ko s ponosom gledamo v preteklost in se spominjamo pomembnih ustvarjalcev, ki so slovenski jezik, tradicijo, znanje in ustvarjalni potencial ponesli v svet in gradili globalno prepoznavnost naše kulture.« Kultura po njegovih besedah ni le steber naše identitete in državotvornosti, ampak tudi neskončno gibalo ustvarjanja, odkrivanja, raziskovanja in beleženja vsega, kar izgrajuje nas in naš kolektivni prostor. Naša odgovornost je, je dodal, da kulturi namenjamo spoštovanje in pomen, ki si ga v družbi zasluži, in s ponosom podpiramo slovenske ustvarjalke in ustvarjalce. »Srčika kulture je v solidarnosti in delu za skupnost, ki je vključujoča in skrbi za blagostanje vseh.«
Pandemija spodbudila k branju
Statistični urad RS (Surs) je ob kulturnem prazniku objavil nekaj statistik za leto 2021 pod naslovom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Kot so navedli, je v letu 2021 kultura k bruto domačemu proizvodu prispevala en odstotek, skupni izdatki države za kulturo so znašali prav tako en odstotek. Po njihovih podatkih je leta 2021 1585 slovenskih založnikov, med njimi 332 samozaložnikov, izdalo 5813 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega 37 odstotkov leposlovnih del. V splošne knjižnice je bilo leta 2021 vpisanih skoraj 399 tisoč članov, ki so si izposodili 18,7 milijona enot knjižničnega gradiva. Pri STA so ob tem navedli tudi izsledke raziskave, ki so jo leta 2021 opravili pri Repozitoriju Univerze v Ljubljani, ki je pokazala, da je obdobje pandemije številne spodbudilo k branju knjig. »Po podatkih je dvesto anketirancev, ki so bili večinoma študentje in ženske srednjih let, povedalo, da so med epidemijo brali več, največ pa so posegali po leposlovju.«
Uskladitev otroških dodatkov z inflacijo
Na aktualno problematiko dražjih vrtcev se je odzval tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je napovedal, da se že s februarjem v skladu s stopnjo inflacije povečujejo meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do različnih socialnih transferjev. To po njegovih besedah pomeni, da bodo subvencije vrtcev lažje dostopne in višje, in sicer od prve naslednje odločbe dalje. S 1. marcem se bodo z inflacijo uskladili otroški dodatki, in sicer bodo višji za približno deset odstotkov. Minister osebno podpira tudi idejo, da bi bili vrtci brezplačni, a kot poudarja, bi za tak ukrep morali najti dodatnih 200 milijonov evrov v proračunu.