Demenca, izziv sodobne družbe
Nastop in napredovanje demence lahko upočasnimo, če poznamo dejavnike tveganja, izberemo zdrav način življenja in skrbimo za redno umsko aktivnost.
Izguba spomina, težave pri govoru (iskanje pravih besed), težave pri vsakodnevnih opravilih, izgubljanje v času in prostoru, slaba ali okrnjena presoja – to je nekaj prvih znakov bolezni, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Spominčica – Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, jih navaja še pet, in sicer: težave pri sledenju informacijam ter pri prostorskem in vidnem zaznavanju, izgubljanje predmetov, vedenjske in razpoloženjske spremembe, zapiranje vase in izogibanje družbi. »Ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje, govorimo o demenci.« Kot poudarjajo v združenju, je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno za njeno obvladovanje, saj je zdravljenje v zgodnji fazi bolj učinkovito, opozarjajo pa tudi na pomen preventive.
Ko se staramo, se možnost za razvoj demence veča. »Na to ne moremo vplivati, prav tako ne na spol (pri ženskah je pojav bolezni pogostejši), štirideset odstotkov dejavnikov tveganja pa je takih, na katere lahko vplivamo že od otroštva naprej,« je na predavanju, ki ga je Spominčica organizirala v sklopu programa Celovita obravnava oseb z demenco v lokalnih okoljih, povedala specialistka nevrologije Milica Gregorič Kramberger. »Vemo, da je večja izobrazba boljša za naše možgane, ampak nikoli v življenju ni prepozno za učenje,« je dejala. Tveganje za demenco zmanjšujemo tudi s skrbjo za primerno telesno težo in ustrezen krvni tlak, z izogibanjem kajenju in alkoholu ter poškodbam glave oziroma možganov.
Posebej je opozorila na (po)slabšanje vida in sluha, ki se pojavi s staranjem, saj posledično rado sledi izogibanje socialnim stikom (če si ne pomagamo). »To seveda ni dobro, saj smo ljudje družabna bitja.« Skrajna faza umika je izolacija, ki še posebej slabo vpliva na možgane, prav tako je treba poiskati pomoč, če se pojavi depresija ali sladkorna bolezen,« je poudarila vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Med dejavniki tveganja za upad miselnih sposobnosti in demenco sta še telesna nedejavnost in onesnažen zrak.
Možgane redno trenirajmo
Miselne sposobnosti, ki nam omogočajo vsakodnevno delovanje, so preplet več tesno povezanih sposobnosti (spomin, pozornost, orientacija, fina motorika, načrtovanje ...). »Delujejo kot ekipa, težave pri eni od njih se tako poznajo na delovanju drugih,« je na predavanju o tem, kako ohranjati možgane v dobri kondiciji, pojasnila magistrica kognitivnih znanosti Tina Štukelj. Poleg reševanja križank, ugank, sudokuja, ki je zaradi različnih stopenj zahtevnosti še posebej dobra izbira, je predlagala pisanje ali umivanje zob z drugo roko, zavezovanje vezalk na različne načine, iskanje določenih besed v časopisu, »ko greste v trgovino, se odpravite po drugih ulicah« ... Ob naštevanju preprostih vaj, s katerimi treniramo miselne sposobnosti, je dodala, da so sodobne naprave in aplikacije sicer dobrodošle, vendar lahko siromašijo samostojno razmišljanje. »Opazujte, kje imate težave, postavljajte si izzive, redno izvajajte vaje, učite se novih stvari,« je povzela nasvete.
Na predavanjih, s katerimi združenje Spominčica ozavešča o pomenu preventive, je poudarjena tudi ustrezna prehrana – če je zdrava in uravnotežena, prav tako lahko upočasni upadanje miselnih funkcij.