Kranjsko sodišče je odškodninsko tožbo Janeza Janše začelo obravnavati decembra lani. / Foto: Gorazd Kavčič

Sodišče zavrnilo del Janševega zahtevka

Kranjsko sodišče je odločilo, da prvak SDS Janez Janša ne more zahtevati odškodnine od tožilke in sodnikov iz procesa Patria, ker ti pri opravljanju svojih funkcij niso neposredno odškodninsko odgovorni.

Kranj – Kranjsko okrožno sodišče je z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek predsednika SDS in nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše proti državni tožilki Branki Zobec Hrastar ter sodnikom Barbari Klanjšek, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši. Janša od njih in države terja dobrih 900 tisoč evrov odškodnine (in zamudnih obresti) zaradi nezakonitega dela v procesu Patria. Sodišče je zadevo obravnavalo 22. decembra lani, sodnica Tanja Bizjak pa je v delni sodbi zavrnila tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na odškodninsko odgovornost tožilke in sodnikov, ker je pri opravljanju njihovih funkcij neposredna odškodninska odgovornost izključena.

Janša je sodbo prejel v ponedeljek, njen izrek pa objavil na Twitterju, kjer je pripisal: »Brez izvajanja enega samega dokaza je kranjska sodnica zavrnila odškodninsko tožbo zoper Maslešo in ostale akterje krivosodja v zadevi Patria, češ da naj škodo namesto njih poravnajo nič krivi davkoplačevalci.«

Zahtevek zoper tožilko in sodnike neutemeljen

Kot je sodnica Tanja Bizjak zapisala v obrazložitvi delne sodbe, drugi odstavek 26. člena ustave ne ureja neposredne odškodninske odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev za dejanja pri opravljanju njihove funkcije, ne določa je niti zakon. »Pri tem ne gre za pravno praznino, ampak za odraz ustavnega načela neodvisnosti sodstva in tožilstva, ki je nujna za delovanje pravne države in ustrezno varstvo pravic in obveznosti vseh posameznikov. Očitki, s katerimi tožnik konkretizira protipravno ravnanje drugega do šestega toženca, se nanašajo na njihovo delovanje pri opravljanju funkcije državne tožilke oz. sodnika. To pa pomeni, da je v zvezi s temi ravnanji njihova neposredna odškodninska odgovornost izključena. Zato je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega do šestega toženca, kot neutemeljenega, zavrnilo.«

Ob tem sodnica dodaja, da sprejeto stališče ne pomeni, da državni tožilci in sodniki pri opravljanju svoje funkcije niso podvrženi nikakršnemu nadzoru ali da za svoje odločitve in ravnanja ne odgovarjajo: »Sodnik in tožilec sta disciplinsko in kazensko odgovorna za kršitve svojih dolžnosti. Zaradi kršitve svojih dolžnosti sta lahko tudi razrešena. Če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, lahko državni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši (drugi odstavek 132. člena Ustave), v primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ki je ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo, pa državni zbor sodnika vselej razreši (tretji odstavek 132. člena Ustave). Če je državni tožilec pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in je zaradi te obsodbe osebnostno neprimeren za opravljanje državnotožilske funkcije, se lahko razreši, če pa je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo državnotožilske funkcije, ali za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, se vselej razreši (75. člen ZDT-1). Nad delom državnega tožilca se lahko uvede notranji nadzor. Nadzor je mogoč tudi nad delom sodnika.«

»Odločitev sodišča je bila pričakovana, saj je skladna z jasno in nedvoumno določbo ustave, s katero se zagotavlja neodvisnost sodstva. Enako stališče pa je, ko gre za odškodninsko odgovornost sodnikov, zavzela domača in evropska sodna praksa ter pravna teorija,« je za STA pojasnil pooblaščenec treh toženih, odvetnik Emil Zakonjšek.

Janša, ki ga zastopa odvetnik Franci Matoz, se na sodbo lahko pritoži do 21. februarja, njegova odločitev pa ni znana. Ko oziroma če bo delna sodba postala pravnomočna, bo kranjsko sodišče nadaljevalo še obravnavo Janševe odškodninske tožbe zoper državo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 29. november 2014 / 12:16

Nevarnost iz mikrosveta

Na tem mestu pišemo največkrat o velikih rečeh, ki se godijo v »ta velikem« svetu. To pot pa opozorimo na nevarnost, ki temu velikemu svetu grozi iz najmanjših svetov, v katerih živijo smrtonosne bakt...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 31. januar 2023 / 18:10

Predavanje o novostih v kmetijski zakonodaji

Dovje – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj vabi v četrtek, 2. februarja, ob pol desetih dopoldne v dom Agrarne skupnosti Dovje - Mojstrana na Dovjem na predavanje...

Nasveti / torek, 31. januar 2023 / 18:08

Tanja odgovarja

Sprašujem za svaka, ki ima manjše psihične težave. Po nedavnih težavnih dogodkih so mu diagnosticirali depresijo, bil pa je tudi nekaj časa v bolnišnici.

Kultura / torek, 31. januar 2023 / 16:33

Beletrina za široko bralstvo

Knjižni program založbe Beletrina letos obeta šestdeset novih naslovov različnih žanrov, predvidoma konec leta pa bo na trgu zaživela nova naročniška platforma BeletrinaDigital.

Kranj / torek, 31. januar 2023 / 16:32

Krvodajalska akcija

Kranj – Prvo letošnjo terensko krvodajalsko akcijo, ki so jo izvedli v prostorih kranjskih poklicnih gasilcev v organizaciji Rdečega križa (RK) Slovenije – Območnega združenja Kranj in prostovoljce...

Zanimivosti / torek, 31. januar 2023 / 16:27

Zimsko plavanje krepi telo in duha

Na Bledu se je v soboto zaključilo 13. svetovno prvenstvo v zimskem plavanju, ki se ga je udeležilo okrog tisoč plavalcev iz 31 držav. Voda Blejskega jezera je bila za zimske razmere nekoliko pretopla...